15 juli-28 juli
@ITIETO NA SVETIOT RAMNOAPOSTOLEN
VLADIMIR
velikiot knez Kievski
Velikiot knez Kievski i na cela Ruska zemja samodr`ecot Vladimir, sin na Svjatoslav, vnuk na Igor i na sveta Olga, a pravnuk na Rurik kogo Varjazite go povikaa na knezuvawe so Rusija. Rurik go ima{e prestolot na svoeto knezuvawe vo Velik Novgorod; a Igor Rurikovi~ po smrtta na tatko si go prenese prestolot vo Kiev, i tuka sveta Olga mu go rodi sinot Svjatoslav. Svjatoslav Igorevi~ ima{e tri sina: Jaropolk, Oleg i Vladimir, ne od edna `ena. Delej}i go na trojcata sinovi golemoto kne`evstvo Rusko, Svjatoslav na najstariot sin Vladimir mu go dade Velik Novgorod. Po smrtta na velikiot knez Sjvatoslav Jaropolk udri na svojot brat, knezot drevjanski Oleg, go ubi i mu go zede kne`evstvoto. Doznavaj}i za ova, velikonovgorodskiot knez Vladimir se upla{i negoviot najstar brat Jaropolk da ne go napravi i so nego istoto, i pobegna preku moreto kaj Varjazite. Jaropolk toga{ go zede pod svoja vlast i velikonovgorodskoto kne`evstvo.
Po nekoe vreme Vladimir sobra golema voena sila, del sostavena od Varjazite, del od drugite pokraini ruski, pa trgna na Jaropolk, go pogubi i go zede kne`evstvoto kievsko, i `enata na bratot po poteklo Grkinka, i postana samodr`ec na cela zemja Ruska. Toj postavi idoli vo Kiev na vozvi{enite mesta, im prinesuva{e `rtvi, i celiot narod go priveduva{e kon idolopoklonstvo. Tie pak koi ne sakaa da se poklonuvaat na idolite, toj naredi da se predadat na smrt. Toga{ i be{e ubien bla`eniot Teodor hristijanin so svojot sin Jovan1, bidej}i ne saka{e da im se pridru`i na idolopoklonicite, nitu sinot svoj da go dade na `rtva na demonite. Ostanatite hristijani, koi od sveta Olga bea prosveteni, i zaradi koi taa i crkva podigna na grobot na Askold, nekoj od strav se krieja i begaa, nekoi tajno se dr`ea do svetata vera, a nekoi povtorno se vratija na porane{noto neznabo{tvo. I tamu kade {to ima{e hristijanski crkvi, idolopoklonicite gi sru{ija. Vo Kiev od Vladimir bea staveni ovie odbrani idoli: vrhovniot idol Perun, za kogo veruvaa deka e bog na gromot, molwite i do`dovnite oblaci; vtoriot - Volos, bog na stokata; tretiot - Pozvizd ili Vior, bog na vozduhot; ~etvrtiot Lado - bog na veselbata; petiot Kupalo, bog na zemnite plodovi; {estiot - Koqada, bog koj se praznuval na zima; i mnogu drugi pomali bogovi. Po naredbata na ovoj velik knez, takvite bogovi ne bea staveni samo vo Kiev tuku i po site ostanati krai{ta na ruskata dr`ava, i neznabo`cite im se poklonuvaa i im prinesuvaa `rtvi. Takvo isto idoloslu`ewe se izvr{uva{e i vo Velik Novgorod, bidej}i Vladimir go isprati tamu svojot vujko Dobriwa da upravuva, bratot na majkata svoja. Spored ugledot na Vladimir, toj gi postavi istite idoli, stavaj}i im gi istite imiwa.
Pokraj idolopoklonstvoto Vladimir strada{e i od drugo zlo: bez vozdr`livost se valka{e vo telesnite strasti kako vo kal, bidej}i be{e kako i drevniot Solomon mnogu `enoqubiv, i nenasiten vo telesnata sladostrasnost, i ima{e mnogu `eni i mnogu nalo`nici, i `ivee{e pogano nao|aj}i se vo idolopokloni~kata zabluda.
No koga preblagiot Bog, koj ne ja saka smrtta na gre{nicite, po pregolemoto i neiska`livo milosrdie Svoe blagovoli Ruskata zemja, pomra~ena so temninata na idolobesieto, da ja prosveti so svetlinata na svetata vera i na patot na spasenieto da ja upati, Toj za rakovoditel im go izbra ovoj velik knez Vladimir, kako nekoga{ na Rimjanite i na Grcite carot Konstantin Veliki, a pred toa na site narodi svetiot apostol Pavle. Bidej}i Toj koj naredi od temninata da zasvetli svetlina, vo srceto na Vladimir ja zapali zorata na tainstvenata svetlina, i vo nego ja razbudi `elbata za poznanie na vistinata i od neznabo`en idolopoklonik go pretvori vo pobo`en hristijanin, i od gonitel - vo nov apostol i u~itel na Rusite; i toj golemiot ruski narod go istrgna od ~elusta na adot i ve~nata smrt, i go privede kon povtornoto ra|awe vo `ivot ve~en preku svetoto kr{tevawe.
Ne e neumesno ovde da spomneme vo koe vreme Rusite pred Vladimir delumno se kr{tevale. Najprvo Slaveno-ruskiot narod se krsti od svetiot apostol Andrej Prvozvani. Ovoj svet apostol stignuvaj}i do Kievskite gori, gi blagoslovi, i nabivaj}i krst na eden visok breg prore~e deka tuka }e se podigne grad i deka na tie mesta }e zasjae blagodatta Bo`ja. I lu|eto koi toga{ gi najde tamu gi pou~i na svetata vera i gi krsti. Potoa svetiot apostol pojde i vo ostanatite krai{ta ruski, kade sega e Velik Novgorod, i kade se drugi znameniti gradovi, i nasekade del od lu|eto tamu kon Hrista mo`e{e da gi obrati, i da gi prosveti so sveto kr{tevawe.
Rusija povtorno se krsti vo vremeto na gr~kiot car Vasilij Makedonec i svetiot patrijarh Fotij, koj vo Rusija go upatija arhierejot Mihail. Vo toa vreme knezot Igor Rurikovi~ be{e maloleten i so kne`evstvoto upravuva{e negoviot rodnina i vospituva~ Oleg. Koga gr~kiot arhierej stigna od Carigrad vo Ruskata zemja, za neznabo`niot narod da go nau~i na svetata vera, lu|eto sakaa najprvo da vidat nekoe ~udo od nego. Arhierejot gi zapra{a: Kakvo ~udo barate? - Tie mu rekoa: Knigata koja u~i na va{ata hristijanska vera, neka bide frlena vo ogan, pa ako ne izgori, po toa }e poznaeme deka va{ata vera e dobra i vistinita i Bog kogo go propoveda{ velik. - Arhierejot, nadevaj}i se vo Boga, naredi da se nalo`i golem ogan pred site, pa podigaj}i gi racete kon neboto se pomoli, velej}i: Proslavi go imeto Svoe, Hriste Bo`e! - I otkako go re~e toa, ja stavi vo ognot knigata Sveto Evangelie, i knigata ne izgore. Bidej}i, koga site drva izgorea i ognot se ugasna, Evangelieto ostana celo, ni najmalku o{teteno od ognot. Gledaj}i go ova ~udo, mnogu lu|e poveruvaa vo Hrista i se krstija.
U{te Rusija se krsti vo denovite na velikata knegiwa Olga2, `enata na velikiot ruski knez Igor Rurikovi~, majkata na Svjatoslav, a baba na Vladimir. Taa, kako {to pi{uva vo nejzinoto `itie, zaminuvaj}i vo Carigrad, ja primi svetata hristijanska vera i na svetoto kr{tevawe go dobi imeto Elena. Otkako se vrati ottamu, taa vo Kiev i ostanatite ruski gradovi mnogumina privede kon verata i svetoto kr{tevawe, no ne mo`e{e site da gi prosveti, bidej}i i sinot svoj Svjatoslav ne mo`e{e nikako da go vrazumi da go primi hristijanstvoto.
So ova kr{tevawe vo Rusija, koe be{e pred Vladimir, ne mo`e{e da se ra{iri i utvrdi svetata vera, edno poradi ~estite vojni, a drugo poradi knezovite, predadeni na neznabo`e~koto idolopoklonstvo. Kone~no cela Rusija se prosveti vo denovite na velikiot knez Vladimir, otkako najprvo toj samiot se prosveti i go pozna vistinskiot pat na spasenieto, i site gi izvede na toj pat, bilo so primerot na svojata pobo`nost, bilo so svojata vladetelska naredba. A toa prosvetuvawe zapo~na vaka:
Koga Vladimir postana poznat poradi hrabrosta, samodr`avnosta i veli~inata na svoeto carstvo, zapo~naa kaj nego da doa|aat pretstavnici na razni narodi falej}i mu ja svojata vera. Najprvo dojdoa muhamedancite, i Vladimir gi pra{a: Kakva e va{ata vera? - Tie mu odgovorija: Veruvame vo Boga koj e na neboto, a go imame prorokot Bo`ji Muha,med; toj ni dozvoluva da imame `eni kolku koj saka i da gi u`ivame site telesni slasti, samo nareduva da se obrezuvame, i da ne jademe svinsko meso, i vino da ne pieme. Pokraj toa, muhamedancite raska`uvaa za svojata vera i drugi raboti neslavni i sramni za koi ne dolikuva da se pi{uva. Vladimir so naslada slu{a{e za `enite, bidej}i be{e `enoqubiv, no ne mu se dopadna obrezanieto i nepieweto na vino. I im re~e: Nie ne mo`eme da `iveeme bez vino, bidej}i vo Rusija sekoja veselba i prijatnost se slu~uva so podnapivawe.
Kaj Vladimir doa|aa pratenici i od Germancite, i od rimskiot papa, i od zapadniot }esar, i od ostanatite knezovi; i sekoj zboruva{e za svojata vera deka e dobra, no niedna od niv ne mu se dopadna na Vladimir. U{te i Evreite dojdoa kaj Vladimir i zboruvaa deka nivnata starozavetna vera e podobra od site veri. Vladimir gi zapra{a: Kade e zemjata i carstvoto va{e? - Tie mu odgovorija: Na{a zemja e Erusalim i Palestina, i nejzinata okolina. No bidej}i so grevovite svoi go razgnevivme Boga, Bog ne rasea po celiot svet, a zemjata na{a im ja dade na hristijanite. - Vladimir na toa im re~e: Kako vie drugite gi u~ite na va{ata vera, a samite ste otfrleni od va{iot Bog? Bidej}i koga Bog bi ve qubel, Toj ne bi ve rasejal po tu|ite zemji. Zar i nam ni posakuvate takvo rasejuvawe? - Otkako go re~e toa, toj gi istera.
Po site ovie kaj Vladimir od gr~kite carevi Vasilij i Konstantin i od patrijarhot carigradski dojde pratenik so darovi, Kiril filosofot, izvonreden ma`, obrazovan i bogovdahoven. Ovoj filosof Kiril dolgo mu govore{e na Vladimir za hristijanskata vera, po~nuvaj}i od sozdavaweto na svetot, pa preku site proro{tva se do voplotuvaweto Hristovo i Negovoto dobrovolno stradawe i krsna smrt zaradi spasenieto na ~ovekot, i Negovoto trodnevno voskresenie, i voznesenie na neboto. Potoa mu go izlo`i u~eweto za vtoroto doa|awe Hristovo, za voskresenieto na mrtvite, za Stra{niot sud, za beskone~nite maki podgotveni za gre{nicite, i za nagradata za pravednicite vo nebesnoto carstvo. Toga{ mu go predade isprateniot dar: golema zavesa od zlato istkaena, na koja so umetni~ko tkaewe be{e izobrazen Stra{niot sud Bo`ji, i odvojuvaweto na gre{nite od pravednite; pravednite stoeja od desnata strana na Sudijata, i na taa desna strana be{e izobrazen rajot i carstvoto nebesno; a gre{nicite stoeja od levata strana na koja bea izobrazeni geenata ognena, stra{nite likovi na demonite i raznite maki vo pekolot.
Vnimatelno razgleduvaj}i go se toa, Vladimir gi raspra{uva{e filosofite za sekoja rabota. Filosofot za se mu govore{e podrobno; i mu re~e: Koga Hristos na{iot Bog }e dojde vo slavata Svoja od neboto na zemjata da im sudi na `ivite i na mrtvite i sekomu da dade spored delata negovi, toga{ pravednicite }e gi postavi od desnata strana na Sebe i }e gi isprati vo Svoeto nebesno carstvo na ve~na radost, a gre{nicite }e gi postavi od levata strana na Sebe i }e gi isprati vo geenata ognena neugasliva, vo beskone~nite maki.
Slu{aj}i go toa, Vladimir vozdivna i re~e: Blaze si im na onie koi }e zastanat od desnata strana, a te{ko na onie koi }e bidat od levata! - Filosofot mu re~e: Ako i ti, care, prestane{ so zlite dela i go primi{ svetoto kr{tevawe, }e se udostoi{ so stoeweto od desnata strana; ako pak, ostane{ vo neznabo{tvoto, toga{ i tvoeto mesto }e bide od levata strana. - Vnimatelno slu{aj}i go besedeweto na filosofot i razmisluvaj}i, Vladimir re~e: ]e po~ekam u{te malku, dodeka poto~no gi ispitam site veri. - I otkako go obdari filosofot i negovata pridru`ba, toj so ~est gi otpu{ti vo Carigrad.
Koga gr~kiot filosof otpatuva, Vladimir gi povika site svoi boljari i stare{ini i im re~e: Ete, kaj mene dojdoa mudreci od razni narodi: od muhamedancite, od Germancite, od Rimjanite, od Evreite, i od drugi narodi; i sekoj od niv ja fale{e svojata vera. Posle site ovie dojdoa i Grcite, i mi raska`aa pove}e od drugite mnogu prekrasni raboti za svojata vera, ka`uvaj}i se od po~etokot na svetot do sega; tie velat deka postoi drug svet i drug `ivot, i deka po smrtta site lu|e }e voskresnat, i ako nekoj pravel dobro vo ovoj vek, toj vo idniot }e se raduva `iveej}i so besmrten `ivot; a gre{nicite ve~no }e se ma~at.
I boljarite i stare{inite mu rekoa: Nikoj nikoga{ ne zboruva lo{o za svoeto, tuku go fali. Ti pak, veliki knezu, ima{ mno{tvo mudri lu|e, pa ako saka{ poto~no da ja doznae{ vistinata, isprati gi najdobrite me|u niv pri razni zemji i narodi, da ja vidat i da ja ispitaat sekoja vera i kako koj mu slu`i na svojot Bog, i koga }e se vratat, tie i tebe i nam kako o~evidci }e ni raska`at se podrobno i to~no.
Vladimir go poslu{a ovoj sovet i isprati lu|e razumni i pametni vo razni zemji, da gi razgledaat verite i bogoslu`bite na sekoj narod i jazik. Tie propatuvaa mnogu zemji i carstva, pa najposle dojdoa i vo Carigrad, i na gr~kite carevi Vasilij i Konstantin im ka`aa zo{to do{le. Carevite se izraduvaa i vedna{ za niv go izvestija svetiot patrijarh. Patrijarhot naredi crkvata prazni~no da se uredi; toj se oble~e vo najskapoceni arhierejski ode`di so mnogu episkopi i sve{tenici za slu`ewe na bo`estvena liturgija. Na liturgijata dojdoa carevite so pratenicite na Vladimir; voveduvaj}i gi vo crkvata, na pratenicite im dadoa takvo mesto, od koe lesno mo`e{e da se vidi i slu{ne se. A tie, gledaj}i ja neiska`livata ubavina na slavata Bo`ja kakva nikade nikoga{ ne vidoa, i slu{aj}i go prekrasnoto crkovno poewe kakvo nikade ne bea slu{nale, se voshituvaa mnogu i im se ~ine{e deka ne stojat na zemja tuku deka se na nebo; vo toa vreme gi osvetli nebesna svetlina, i tie bea kako von sebe od radost duhovna, so koja toga{ nivnite srca se ispolnija. Po zavr{etokot na bo`estvenata liturgija carevite i patrijarhot na ruskite pratenici im priredija golem priem i gozba, gi obdarija so mnogu darovi, pa gi otpu{tija.
Koga pratenicite se vratija kaj Vladimir, toj povtorno gi povika svoite boljari i stare{ini, i im naredi na pratenicite pred site da raska`at {to videle i slu{nale. Tie toga{ zapo~naa da raska`uvaat se po red za verata na sekoj narod i za nivnite bogoslu`bi, no na slu{atelite ne im se dopa|aa tie veri. Potoa po~naa da raska`uvaat {to vidoa kaj Grcite. Koga dojdovme vo Carigrad, ka`uvaa tie, Grcite ne vovedoa vo svojata crkva kade na svojot Bog mu slu`at, i tamu vidovme takva krasota i slava, {to na{iot jazik toa ne mo`e da go iska`e: ode`dite na nivnite arhierei bea naj~udesni, bogoslu`bite mnogu prekrasni, dr`eweto na site lu|e pobo`no, peeweto tolku slatko, kakvo {to nikade nemavme slu{nato; i ne obzede nekoja radost, i zaboravivme na sebe, ne znaevme dali sme na nebo ili na zemja. I vo celoto podnebesie nema takva ubavina i preslavno bogoslavje kako {to toa go ima kaj Grcite. Poradi toa veruvame deka nivnata vera e vistinita, i samo so tie lu|e `ivee vistinskiot Bog.
I boljarite mu rekoa na Vladimir: Ako gr~kata vera ne e dobra i vistinita, tvojata baba Olga ne }e ja prime{e taa vera, bidej}i taa be{e mnogu mudra `ena. - Toga{ Vladimir, pod dejstvo na blagodatta na Svetiot Duh, zapo~na po malku da se prosvetuva vo umot svoj i da ja spoznava vistinskata hristijanska vera, i da ja posakuva. No bidej}i pokraj nego nema{e takov ~ovek koj brzo bi go privel kon ostvaruvaweto na negovata namera, za{to site boljari i sovetnici bea pomra~eni od temninata na neznabo{tvoto, poradi toa se odlo`i negovoto primawe na hristijanskata vera i kr{tevawe. U{te pove}e, kaj nego se pojavi zamisla da trgne vo vojna protiv gr~kata zemja, da osvoi nekoi gradovi i da dobie hristijanski u~iteli koi bi go nau~ile na verata.
Otkako ja sobra vojskata, Vladimir trgna na Tavrikija i go zazede prvo gradot Kafa. Potoa dojde pod Herson, prestolniot grad na taa zemja, koj se nao|a{e na krajbre`ieto na Evksinskiot Pont i ima{e izvonredno pristani{te. I go opsedna toj grad, i silno vojuva{e protiv nego dolgo vreme, i ne mo`e{e da go osvoi, bidej}i gradot be{e utvrden i gr~kata vojska {to be{e vo nego juna~ki se bore{e. I im pora~uva{e Vladimir na `itelite na Herson dobrovolno da mu se pokorat ako sakaat da ima milost sprema niv; ako pak, toa ne go napravat, toga{ nivniot grad }e go dr`i pod opsada ako treba tri godini, dodeka ne go zazeme, no toga{ ne }e ima milost sprema niv. Me|utoa, `itelite na Herson ne im pridavaa va`nost na porakite na Vladimir, iako trpea oskudica vo gradot, bidej}i {est meseci ve}e bea pod opsada. No neiska`livoto promisluvawe Bo`jo ne samo za Grcite tuku i za celiot ruski rod napravi gradot Herson da se predade na Vladimir na sledniot na~in. Protopopot Anastas na Herson na strela mu go napi{a na Vladimir slednovo: "Care Vladimire! Ako saka{ da go zazeme{ gradot, pobaraj gi na isto~nata strana od zemjata vodovodnite cevki niz koi vo gradot te~e voda za piewe; prese~i gi, i na toj na~in li{i go gradot od voda, pa gra|anite prinudeni od `edta }e ti se predadat". Otkako taka mu napi{a na strelata, protopopot go zategna lakot i ja pu{ti strelata vo {atorot na Vladimir. Strelata padna pred {atorot; a koga ja zedoa i na nea vidoa gr~ko pismo, vedna{ mu ja odnesoa na Vladimir. Vladimir povika tolkuva~ na gr~kiot jazik; ovoj mu ja prevede porakata, i Vladimir naredi gri`livo na isto~nata strana da gi pobaraat tie cevki. Koga gi pronajdoa, gi presekoa, pa gradot go li{ija od voda, i gra|anite iznemo{tija od `ed. Pritesneti od `edta tie i protiv svojata volja se predadoa na Vladimir. Vladimir sve~eno vleze vo gradot, no nikomu ne stori ni zlo ni nepravda.
Po zazemaweto na Herson i celata Tavrikija Vladimir na gr~kite carevi im upati vakvo pismo: "Eve, go zazedov va{iot glaven grad Herson i celata zemja Tavrikija. No slu{am deka imate sestra, prekrasna devojka, dajte mi ja za `ena. Ako ne sakate da mi ja dadete, so va{iot Carigrad }e go napravam toa {to go napraviv so Herson". - Otkako primija vakvo pismo od Vladimir, gr~kite carevi se na`alija mnogu, bidej}i nivnata sestra Ana ne saka{e da pojde za neznabo`ec. No Grcite se pla{ea od voenata sila ruska i od hrabrosta na Vladimir. I carevite na Vladimir mu go odgovorija slednoto: "Nam hristijanite ne ni prili~i svojata sestra da ja dademe za neznabo`ec. Ako saka{ da ja dobie{, toga{ odre~i se od svoite idoli i poveruvaj vo Hrista vistinskiot Bog, kako {to veruvame i nie, i primi go svetoto kr{tevawe, pa bez prepreka }e ja zeme{ za `ena sestrata na{a, i }e bide{ so nas vo qubov kako istoverec, i u{te carstvoto nebesno }e go nasledi{".
Otkako dobi takov odgovor od gr~kite carevi, Vladimir povtorno im upati vakvo pismo: "Jas ja zasakav va{ata vera od ona vreme koga moite pratenici, koi gi bev ispratil da gi ispitaat raznite veri, se vratija i podrobno raska`aa kako va{ata vera e podobra od site ostanati, i va{ite bogoslu`bi so koi Mu slu`ite na va{iot Bog poprekrasni od onie kaj drugite narodi. Zatoa sakam da ja primam va{ata vera, a vie ispratete mi episkop da me krsti, i sami so sestrata svoja dojdete kaj nas, ili sestrata svoja ispratete mi ja za `ena, pa }e vi go vratam Herson so cela Tavrikija".
Otkako ja dobija vakvata dobra vest, gr~kite carevi se izraduvaa so golema radost i zapo~naa sestrata svoja da ja sovetuvaat i molat da pojde za Vladimir. I i velea: Smiluvaj se na hristijanskoto carstvo! Bidej}i ako ne pojde{ za nego, toj ne }e prestane da ja pusto{i zemjata na{a, i se pla{ime deka i na Carigrad }e mu go napravi istoto {to i na Herson. Ako pak, Vladimir poradi tebe se krsti, i Gospod preku tebe ja obrne kon sebe zemjata Ruska, a Grcija ja oslobodi od te{kite i ~esti vojni i naezdi ruski, ti }e se zdobie{ so ve~na slava i }e go nasledi{ ve~noto bla`enstvo.
Princezata Ana, iako ne saka{e, sepak se soglasi na sovetot i molbata na svoite bra}a, i so solzi re~e: Neka bide voljata Gospodova! - I ja ispratija carevite po more vo korabi so arhierejot Mihail, i so sve{tenici, i so ugledni velikodostoinstvenici. Koga stignaa vo Herson, sve~ano gi do~ekaa i vo carskiot dvor gi vovedoa. No nekolku dena pred doa|aweto na princezata Ana, Vladimir se razbole od o~ite i oslepe. I po~na da se somneva vo hristijanskata vera i vo kr{tevaweto, i zbunet si vele{e: Ruskite bogovi se nalutija na mene {to sakam da gi ostavam i druga vera da primam, poradi toa i me kaznija so slepilo. - Princezata pak, Ana mu isprati vakva poraka: Ako saka{ da ozdravi{ i progleda{, primi go {to pobrzo svetoto kr{tevawe, bidej}i poinaku ne }e se izbavi{ od svoeto slepilo. Ako se krsti{, ti }e se oslobodi{ ne samo od telesnoto slepilo tuku naedno i od duhovnoto.
Otkako ja soslu{a vakvata poraka, Vladimir i odgovori na princezata: Ako tvoeto slovo se obistini, toga{ po toa }e poznaam deka hristijanskiot Bog e velik. - I vedna{ go povika episkopot, molej}i go za sveto kr{tevawe. Episkopot najprvo go oglasi i dobro go pou~i za svetata vera. Potoa go krsti vo crkvata Sveta Sofija, koja se nao|a{e srede gradot, i mu go stavi imeto Vasilij. Pri kr{tevaweto pak, se slu~i ~udo, sli~no na ~udoto so Savle na patot za Damask: bidej}i koga oslepeniot Vladimir vleze vo svetata krstilnica, i episkopot spored ~inot na kr{tevaweto na nego ja stavi rakata, vedna{ od o~ite negovi otpadna slepiloto kako strgunka, i toj progleda; i go proslavi Boga {to go privede vo vistinskata vera; i Mu blagodare{e na Hrista Gospoda, raduvaj}i se i veselej}i se.
Otkako go vidoa ova ~udo, se krstija i boljarite i vojskata na Vladimir. I nastana golema radost me|u Rusite i Grcite, a osobeno se raduvaa svetite angeli na neboto: bidej}i koga angelite se raduvaat za eden gre{nik koj se kae, tie nesporedlivo pove}e se raduvaat za taka golem broj na du{i koi go poznaa Boga, i zapeaa: Slava na Boga vo visinite!
Ova kr{tevawe na Vladimir, negovite boljari i vojskata se izvr{i vo 988 godina. Po kr{tevaweto na Vladimir mu be{e privedena princezata Ana za da se veri so nea; a za kratko vreme tie se ven~aa vo zakonski brak. I knezot Vladimir na Grcite im go vrati Herson so cela Tavrikija; i otkako so niv go utvrdi mirot, toj se vrati vo svojata zemja. Go povede so sebe i arhierejot Mihail koj be{e do{ol od Carigrad so princezata Ana. I toj be{e prviot mitropolit na cela Rusija. So arhierejot Mihail Vladimir od Herson povede i mnogu sve{tenici, klirici i monasi. A ottamu gi zede i mo{tite na svetiot sve{tenoma~enik Kliment, papa rimski, i negoviot u~enik Fiva, i sveti ikoni, i knigi, i site ne{ta crkovni. Go povede so sebe i onoj protopop Anastas, koj preku strelata go nau~i kako da go zazeme gradot Herson. I dojde Vladimir vo Kiev so radost golema, slavej}i go Hrista Boga.
I vedna{ Vladimir so revnost zapo~na da go prosvetuva prestolniot grad svoj Kiev i celata ruska dr`ava svoja. Najprvo Vladimir naredi da se krstat negovite dvanaeset sinovi, koi gi ima{e od razni `eni: Izjaslav, Mstislav, Jaroslav i Vsevolod od Rohmida, knegiwata Polteska; Svjatopolk - od Grkinkata, `enata na bratot; Vi{eslav - od knegiwata od ^e{ka; Svjatoslav i Stanislav - od druga ^ehiwa; Boris i Gqeb - od Bugarka; Brja~islav i Sudislav - od nekoja druga. I gi krsti mitropolitot Mihail na eden izvor3, koj se nao|a{e vo gorata nad Dwepar. Toj izvor od ona vreme pa do sega se narekuva Kre{~atik. Potoa Vladimir isprati glasnici po celiot grad, nareduvaj}i utre nautro da se soberat na rekata Po~ajwa4 site: stari i mladi, golemi i mali, bogati i siroma{ni, ma{ki i `enski. Ako pak, nekoj vo toa vreme ne se najde na rekata, }e se smeta za protivnik na Boga i na velikiot knez.
Sledniot den utroto na rekata dojde i samiot knez so boljarite, i so arhierejot, i so site sve{tenici. I celiot grad se sobra na rekata, bezbrojno mno{tvo na ma`i i `eni, od sekakva slu`ba i vozrast, i toa na mestoto kade sega se nao|a crkvata na svetite stradalnici Boris i Gqeb. I im be{e naredeno da se soble~at i da vlezat vo vodata, ma`ite odvoeno i `enite odvoeno, vozrasnite kade {to e podlaboko, malite kade {to e poplitko; i stoeja po grupi vo vodite, edni do gu{a drugi do pojas. Sve{tenicite pak, vo sve{teni~ki ode`di stoeja kraj bregot na daski, osobeno za toa podgotveni, i nad narodot gi ~itaa molitvite propi{ani za kr{tevawe, i im davaa imiwa, na sekoja grupa edno posebno ime, i im nareduvaa tri pati da se nurnat vo vodata, samitte povikuvaj}i go nad niv imeto na Sveta Torica, spored ~inot na kr{tevaweto.
I taka celiot narod na Kiev se krsti vo 989 godina, vtorata godina po kr{tevaweto na Vladimir. Gledaj}i go kr{tevaweto na tolku mnogu narod, sveti Vladimir se raduva{e vo duhot; i otkako gi podigna o~ite i racete kon neboto, re~e: Gospodi Bo`e, koj si go sozdal neboto i zemjata, pogledni na novokrstenite lu|e Tvoi, i podaj im navistina da te poznaat Tebe, vistinskiot Bog, i utvrdi gi vo pravoslavnata vera, i mene pomogni mi protiv vidlivite i nevidlivite neprijateli, i proslavi go vo Ruskata zemja presvetoto ime Tvoe!
Po kr{tevaweto na narodot Vladimir vedna{ naredi idolite da se iskr{at i hramovite idolski do temel da se razru{at. Toj naredi glavniot idol Perun da go vrzat za opa{ka na kow i da go vle~at od gorata kon Dwepar, a postavi dvanaeset lu|e vle~eniot idol so motiki da go bijat. A toa toj go stori ne za idolot da po~uvstvuva nekoi bolki, bidej}i e od drvo, bez du{a i bez ~uvstvo, tuku za na demonot da mu nanese pove}e sram. I otkako go dovle~kaa idolot Perun do bregot, go frlija vo Dwepar, i vodata go odnese daleku i go pritera pokraj edna visoka gora koja i sega se narekuva Perunova.
Starite go ka`uvaat i ova: vernite zele nekoj drug idol i go odvlekle na Dwepar za da go potopat, a nekoi bez milost go udirale so lastegarki; i go frlile vo Dwepar; dodeka plovel niz vodata, po nego pla~ele lu|e, se u{te pomra~eni od nevera, koi odele pokraj bregot i olelekale po idolot: "Vidibaj, gospodaru na{ bo`e, vidibaj!" - to est, isplivaj i izlezi na bregot! - idolot, pridvi`en od negoviot demon, izlegol na bregot tamu kade e sega manastirot Vidubicki. No koga nevernite sakale da go zemat idolot, vernite pritr~ale, go zavrzale za kamen, pa povtorno go frlile vo rekata i go potopile, a mestoto od kade izlegol idolot od toa vreme se narekuva Vidubi~i.
I site ostanati idoli, po naredbata na velikiot knez, bea iskr{eni, i edni vo voda, a drugi vo ogan frleni. @itelite na Kiev pak, koj se u{te bea nerazumni, gledaj}i go uni{tuvaweto i propasta na svoite stari bogovi, pla~ea po niv i kukaa, a razumnite `iteli na Kiev velea: Pameten e knezot i negovite boljari, i tie znaat koj Bog e podobar. Bidej}i ako starite bogovi bea dobri, tie ne }e naredea da se uni{tat nitu }e odberea druga vera: podobroto go izbraa, polo{oto go otfrlija.
Po uni{tuvaweto na idolite i razru{uvaweto na idolskite hramovi, Vladimir naredi na tie mesta da se gradat sveti crkvi. Na po~etok toj izgradi crkva posvetena na Sveti Spas na ona mesto kade {to be{e postaven bogot Perun; potoa podigna crkva vo ime na sveti Vasilij Veliki, otkako i samiot na svetoto kr{tevawe go dobi imeto Vasilij; i mno{tvo drugi crkvi toj podigna nasekade. No osobeno mnogu trud vlo`i okolu podigawe na crkva od kamen vo ime na Pre~ista Bogorodica, koja podocna be{e nare~ena Desjatinaja, koja za vreme na Batij be{e sru{ena i ostana samo eden del od nea. Taa crkva be{e pogolema i poubava od site crkvi vo Kiev, podignata za vreme na knez Vladimir; nea ja izgradija premudrite graditeli gr~ki, i so sekoja ubavina ja ukrasija. Koga ovaa crkva be{e dovr{ena, pri osvetuvaweto vo nea vleze knez Vladimir i, kako nekoga{ Solomon vo svojot hram, se pomoli na Boga, velej}i: Gospodi Bo`e, pogledni od neboto i vidi, i poseti go ova lozje i usovr{i go, za{to go nasadi desnicata Tvoja! Pogledni na ovie novi lu|e Tvoi, ~ii srca si gi vrazumil da te poznaat Tebe, vistinskiot Bog! Pogledni i na ovaa crkva, koja ja podignav jas, nedostojniot sluga Tvoj, vo ime na sebesprekornata Majka Tvoja Prisnodeva Bogorodica. I na sekoj koj so vera i usrdnost }e se pomoli vo ovaa crkva, usli{i mu ja molitvata negova, otpu{ti mu go sekoj grev, i se {to e korisno podaj mu po molitvite na Pre~istata Bogomajka.
Po takva dolga molitva, Vladimir re~e: Eve, od celiot imot moj i od site gradovi moi davam deseti del za ovaa crkva na Pre~ista Bogorodica. - Otkako go ka`a toa, toj toa i pismeno go potvrdi, i kletva izre~e na onie koi }e se osmelat da go odzemat ona {to e dadeno na svetata crkva. Od toa vreme taa crkva se narekuva{e Desjatinaja. I taa crkva knezot ja poveri na gorespomnatiot protopop Anastas, kogo go dovede od Herson, i vo nea gi vnese mo{tite na sveti Kliment, papa rimski, i i gi podari site skapoceni ne{ta {to od Herson gi be{e donel.
Knezot Vladimir posveti golema gri`a i na kni`noto obrazovanie: toj naredi negovite sinovi i mno{tvoto na boljarski deca da se u~at na gr~ko pismo, a i za ruskoto pismo im odredi iskusni u~iteli, Pokraj toa, toj naredi vo u~ili{tata da se zemaat i decata na prostite roditeli, a mnogu glupavi majki pla~ea po decata svoi kako da umrele.
Sakaj}i so svetlinata na svetata vera da go prosveti ne samo Kiev tuku i celata dr`ava svoja, knezot Vladimir po site gradovi ruski isprati narodot da se pokrsti; na onie pak, koi ne sakaa da se krstat, toj im nalo`uva{e golem danok. I `ivee{e Vladimir bogougodno i pravedno, menuvaj}i gi svoite stari neznabo`e~ki obi~ai. I na sekoja dobrodetel be{e upatuvan od ~esnata sopruga svoja, princezata Ana, so koja `ivee{e spored hristijanskiot zakon. A ostanatite prethodni `eni svoi, koi gi ima{e pred kr{tevaweto, toj bogato gi obdari pa gi otpu{ti, ostavaj}i i na sekoja na volja, ako saka, da se ma`i za drug ma`. Na prvata `ena svoja Rohmida, }erkata na knezot poltecki Rogvold, koja mu be{e pomila od ostanatite, pri vra}aweto svoe od Herson knezot Vladimir i isprati vakva poraka: Ja primiv hristijanskata vera i zakon, i treba da imam edna `ena, koja sega i ja zedov me|u hristijanite; a ti odberi si sebe eden od moite velmo`i kogo go saka{, i ma`i se za nego. - Taa mu odgovori: Samo tebe li ti e potrebno nebesno carstvo, a ne i mene? Osven toa, kako jas knegiwa }e mo`am da podnesam da bidam sluginka kaj sluga tvoj? Zatoa ne sakam da se ma`am za drug ma`, tuku te molam, napravi me nevesta na tvojot Hristos. - Dodeka taa ova go zboruva{e, pokraj nea sede{e nejziniot sin Jaroslav, koj be{e sakat od ra|awe. Otkako slu{na vakvi zborovi od majkata svoja, toj mu zablagodari na Boga za blagorazumnosta i nejzinata dobra odluka, i vedna{ ozdravi i zapo~na da odi, iako dotoga{ ne ode{e. Vladimir dvojno se izraduva poradi Rohmida: {to taa poka`a revnost za Hrista, i {to na sinot Jaroslav nozete mu se iscelija. Otkako go primi kr{tevaweto, Rohmida be{e postri`ena vo svet angelski lik mona{ki, i go dobi imeto Anastasija.
Potoa Vladimir isprati molba vo Carigrad do toga{niot svet patrijarh Sergej5, da mu isprati arhierei i erei, bidej}i `etvata e golema, a `etvari ima malku. Zatoa {to na mnogu gradovi ruski im be{e potrebna prosveta, a ruski lu|e podgotveni za duhoven ~in se u{te nema{e dovolno, bidej}i {koluvaweto me|u niv be{e neodamna zapo~nato. Na taa molba na knezot Vladimir svetiot patrijarh Sergej go isprati od Grcite episkopot na Herson Joakim i drugi episkopi so niv, i golem broj na prezviteri.
Toga{, otkako gi zede episkopite koi dojdoa kaj nego, Vladimir otide vo oblasta Rostovska i Su`daqska, i osnova grad nad rekata Kqazma, i mu go stavi svoeto prvo ime Vladimir; i vo nego podigna crkva na Pre~ista Bogorodica; i naredi sekade lu|eto da se krstat i crkvi da se gradat, i im dade episkop. Otkako si zamina ottamu vo Rostov, toj podigna drvena crkva, i mu ja dade na episkopot. Potoa otpatuva vo Velik Novgorod, i tamu go ostavi za arhiepiskop Joakim Hersonecot. Ovoj arhiepiskop tamu go razru{i idolot Perun, sli~en na onoj kievskiot, i naredi edni da go vle~at na rekata Volhov, a drug so stapovi da go udiraat na potsmevawe na demonot. A demonot koj pretstojuva{e vo idolot, zapo~na gromko bo`em od bolkite da zapomaga: "Lele, lele! Te{ko mene, te{ko mene! Bidej}i padnav vo racete na ovie nemilosrdni lu|e, koi do v~era kako bog me po~ituvaa, a sega tolku zlo mi nanesoa! Of lele, of lele!" - A lu|eto, otkako go dovle~kaa na mostot istepan, go frlija vo rekata Volhov, i toj vedna{ potona na dnoto, pa malku podocna ispliva na povr{inata i zaplovi vo rekata. Eden ~ovek se frli na nego so stap, a idolot go dofati toj ist stap i go frli na mostot i gi udri nekoi od onie koi vo bezumieto svoe `alea po nego, pa povtorno povikuvaj}i potona i zagina so {um.
Sveti Vladimir gi obikoli i ostanatite zna~ajni gradovi od svojata dr`ava, nasekade kr{tavaj}i go narodot, podignuvaj}i crkvi, i ostavaj}i episkopi i prezviteri. I taka, pravej}i i golema korist na svojata zemja Ruska, toj se vrati vo svojot prestolen grad Kiev. I toga{ sveti Vladimir ja razdeli zemjata Ruska na dvanaeset kne`evstva spored brojot na sinovite svoi. Najstariot sin svoj Vi{eslav toj go postavi vo Velik Novgorod, Izjaslav vo Polocka, Svjatopolk vo Turov, Jaroslav vo Rostov. A koga Vi{eslav umre vo Velik Novgorod, toj na negovo mesto go dovede Jaroslav od Rostov, a vo Rostov go postavi Boris, vo Murom Gqeb, vo Drevjan Svjatoslav, vo Vladimir Vsevolod, vo Tmutorokan Mstislav, vo Smolenks Stanislav, vo Luck na Volina Brja~islav, vo Pskov Sudislav. I strogo im zapoveda da `iveat vo qubov i sloga i da ne se navreduvaat eden so drug nitu da si gi povreduvaat granicite eden so drug, tuku sekoj da bide zadovolen vo svoeto kne`evstvo. Ne pomalku im go zapoveda i toa, sekoj vo svoeto kne`estvo da ja umno`uva slavata na Hrista Boga i da go bara spasenieto na ~ove~kite du{i, nevernite vo vera priveduvaj}i gi i crkvi yidaj}i. Poradi toa toj na sekoj sin mu dade episkop i prezviteri.
Otkako taka gi uredi i gi isprati vo nivnite kne`estva samiot knez Vladimir `ivee{e vo Kiev, sega ve}e star. I revnuva{e svetiot knez vo dobrite dela, crkvi i manastiri podignuva{e i gi ukrasuva{e, izobilna milostina na site im dava{e, bogati trpezi ~esto prireduva{e za siroma{nite vo svojot dvor. A na bolnite koi ne bea vo sostojba da doa|aat vo negoviot dvor toj so kola im ispra}a{e produkti od sekakov vid. So sosednite dr`avi: polskata, ungarskata i ~e{kata, toj ima{e mir i qubov; edinstveno so Pe~enezite vode{e vojni, no so silata Hristova gi pobeduva{e.
Sveti Vladimir be{e tolku milostiv i milosrden, {to ne brza{e so kaznuvawe i na zakoravenite zlostornici. Poradi toa se namno`ija razbojnici, kradci i ostanati zlostornici od sekakov vid. I go pra{a mitropolitot so starcite knezot Vladimir: Zo{to, nezu, ne gi kaznuva{ zlostornicite? - Toj odgovori: Se pla{am od grevot. - Na toa mitropolitot i starcite mu rekoa: Ti si od Boga postaven vladetel da gi kaznuva{ zlite, da gi miluva{ dobrite; zatoa treba da ja razgleda{ vinata na zlite i da gi kaznuva{. Bidej}i ako ne gi kaznuva{ zlite, znaj, zlo im pravi{ na dobrite, zatoa {to poradi tvojata naredba se namno`ija zlite na zlo na dobrite. No ti kaznuvaj gi zlite, za dobrite da `iveat vo mir.
Za vreme na svetiot knez Vladimir od Sveta Gora Atonska dojde prepodobniot na{ otec Antonij i se naseli vo varja{skata pe{tera nad Dwepar blizu do Berestov. Potoa se pribli`i bla`eniot kraj na svetiot Vladimir. No tri godini pred negovoto upokojuvawe najprvo pred Gospoda se pretstavi negovata sopruga, knegiwata Ana, princezata gr~ka, vinovni~kata za prosvetuvaweto na celata zemja Ruska i spasenie na bezbrojni du{i ~ove~ki. Kratko vreme pred svoeto zaminuvawe pri Boga, sveti Vladimir go povika kaj sebe svojot sin Boris, bidej}i toj mu be{e najmil. A se slu~i vo isto vreme vo Kiev da dojde i Svjatopolk. Pri toa na Vladimir mu stigna izvestuvawe deka Pe~enezite ja napa|aat Rusija. Bidej}i Vladimir be{e bolen i ne mo`e{e samiot da izleze protiv Pe~enezite, toj go isprati sinot svoj Boris so celata voena sila. I sveti Vladimir od den na den iznemo{tuva{e vo teloto; a Svjatopolk ne si zaminuva{e od Kiev o~ekuvaj}i, ili podobro - posakuvaj}i ja smrtta na tatka si. I otkako knez Vladimir odboluva dosta denovi, pravej}i se {to e potrebno za hristijanski kraj, toj vo dobro ispoveduvawe ja predade pravednata du{a svoja vo racete Bo`ji, vo petnaesetiot den od mesecot juli 1015 godina.
Taka se upokoi svetiot veliki knez Vladimir, nare~en na svetoto kr{tevawe Vasilij, otkako na prestolot na velikoto kne`evstvo Kievsko pomina trieset i pet godini. Vlastoqubiviot pak, Svjatopolk se izraduva na smrtta na svojot tatko, `elen da go zgrap~i velikokne`evskiot prestol. I najprvo toj ja krie{e negovata smrt; no bidej}i ne mo`e{e da ja sokrie, go prenese negovoto ~esno telo vo crkvata na Pre~ista Bogorodica, Desjatinaja. I zapo~naa da prio|aat na ~esnoto telo na sveti Vladimir site `iteli na Kiev i okolnite `iteli, duhovnici i laici, pla~ej}i i ridaj}i kako po svoj tatko i posrednik na spasenieto. I mu priredija sve~en pogreb, i go polo`ija vo mermeren grob vo istata crkva koja toj ja podigna. Potoa odredija i spomenot negov da se praznuva kako svet i ramen na apostolite, bidej}i celata zemja Ruska toj ja prosveti so sveto kr{tevawe. Od Gospoda e re~eno: Onoj koj eden gre{nik obrne od zabludata i go odvoi dragocenoto od lo{oto, }e bide kako ustata Bo`ja (spor. Jer. 15, 19; Jak. 5, 20). Dotolku poprvo onoj, koj tolku gre{nici od neznabo`niot narod obrnal kon Boga od pagubnata prelest /izmama, laga/ idolska i od nedostojni gi napravil dostojni za Boga, }e bide kako usta Bo`ja i pri~islen me|u svetite vo carstvoto na Hrista na{iot Bog, komu so Otecot i Svetiot Duh, sekoja ~est i slava, blagodarnost i poklonuvawe, sega i sekoga{ i vo ve~ni vekovi. Amin.
|