USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA

(1дел)

        Po izvr[uvaweto na spasenieto na rodot ~ove~ki od Gospod Isus Hristos i voznesenieto Negovo na neboto, pre~istata i preblagoslovena Deva Marija, Majkata Bo`ja, posredni~kata na na[eto spasenie, po`ivea dosta dolgo me\u prvite hristijani. I se raduva[e Taa so golema duhovna radost na rasprostranuvaweto na Crkvata Hristova po celata vselena i na [ireweto na slavata na Sinot i svojot Bog. I u[te za vreme na `ivotot svoj na zemjata taa so o~ite svoi go vide otstvaruvaweto na zborovite svoi deka site pokolenija ]e ja narekuvaat bla`ena (Luka 1, 48), bidej]i hristijanite, slavej]i go nasekade Hrista Boga, ja proslavuvaa i Negovata Pre~ista Majka koja toga[ se u[te `ivee[e na zemjata. A koga se napolnija denovite na `ivotot nejzin1, Taa se pribli`i na sve~enoto i sebla`eno Uspenie svoe, i mnogu saka[e da izleze od teloto i da otide kaj Boga, bidej]i sekoga[ be[e obzemena od bo`estvenata i neprekinata `elba da go vidi preslatkoto i mnoguposakuvano lice na svojot Sin, Koj sedi od desnata strana na Otecot na neboto. I sekoga[ gorej]i sprema Nego so pogolema qubov od Serafimite, Taa lee[e potoci na solzi od presvetite o~i svoi, toplo molej]i go Gospoda da ja zeme od ovaa dolina na pla~ kaj Sebe vo nebesnite bla`eni `iveali[ta. @iveej]i vo domot na sveti Jovan Bogoslov, koj se nao\a[e na Sion, Taa ~esto ode[e vo Maslinovata Gora, od kade Nejziniot Sin Gospod Isus Hristos se voznese na neboto, i tamu gi voznesuva[e svoite srde~ni molitvi. No edna[ koga Taa toplo se mole[e na Gospoda Hrista da ja razre[i od teloto i da ja zeme kaj Sebe na neboto, pred nea zastana Arhangel Gavril2 koj od detstvoto i be[e slu`itel, i vo Svetinata nad svetinite nejzin hranitel i blagovesnik na voplotuvaweto Bo`jo, i vo site denovi na nejziniot `ivot neotstapen ~uvar. So presveto lice toj i donese od Gospoda radosni zborovi, deka naskoro, po tri dena, ]e se pretstavi. Soop[tuvaj]i i go na Pre~istata Deva smrtniot ~as, Arhangelot i govore[e da ne se voznemiruva tuku so radost da gi prima negovite zborovi, bidej]i ]e premine vo besmrten `ivot za ve~no da `ivee so besmrtniot Car na slavata. "Sinot tvoj i Bog na[, govore[e Arhangelot, ~eka so arhangelite i angelite, so heruvimite i serafimite, i so site nebesni duhovi i du[ite na pravednite, da Te primi Tebe, Majkata Svoja, vo nebesnoto carstvo, za Ti da `ivee[ i da caruva[ so Nego vo beskone~ni vekovi".

          Kako znak pak, na triumfot na Bogorodica nad smrtta, to est deka nad Nea ne ]e ima vlast telesnata smrt, kako [to nemala ni du[evnata, i deka Taa, za kratko vreme zaspivaj]i so smrt kako so son, brzo ]e stane od nea kako od son, i odgonuvaj]i ja od sebe smrtta kako dremka od o~ite, pri svetlinata na liceto Gospodovo ]e ja zdogleda svetlinata na besmrtniot `ivot i slava, kade ]e premine likuvaj]i vo duhovna radost - kako znak, zna~i, na toa, Arhangelot blagovesnik i dade na Svetata Deva rajska granka. Ovaa granka be[e od palmovo drvo i svetle[e so nebesna blagodat, i treba[e da se nosi pred odarot na Bogomajkata, koga se~esnoto i se~isto telo nejzino ]e bide noseno zaradi pogrebuvawe. Preblagoslovenata Bogomajka se ispolni so neiska`liva radost i voshit, bidej]i [to mo`e[e za Nea da bide poradosno i poslatko od toa da `ivee na neboto so Sinot svoj i Bog i ve~no da se nasladuva so gledaweto na semiloto lice Negovo. I pa\aj]i na kolena, Taa voznese sesrde~na blagodarnost na svojot Tvorec, govorej]i: "Jas ne bev dostojna, Gospodi, da te primam Tebe vo utrobata svoja, ako Ti ne se smiluva[e na sluginkata Svoja; jas ja so~uvav doverenata riznica na mene. Zatoa Ti se molam, Caru na slavata, so~uvaj me od oblasta na geenata: bidej]i koga neboto i angelite treperat pred Tebe, dotolku pove]e ~ovekot sozdaden od zemja, koj nema nikakvi blaga osven onie daruvanite od dobrinata Tvoja; Ti si Bog i Gospod, sekoga[ blagosloven vo ve~ni vekovi". Pri zaminuvaweto svoe od ovoj `ivot Pre~istata Vladi~ica posaka da gi vidi svetite apostoli koi, poradi propovedaweto na Evangelieto, se bea raseale po vselenata. Taa Go mole[e Gospoda i za toa, vo ~asot na izleguvaweto svoe da ne go vidi knezot na temninata i stra[ili[tata negovi, tuku samiot Sin nejzin i Bog da dojde so svetite Angeli Svoi i da ja primi du[ata nejzina vo svetite race Svoi, kako [to toa i go veti porano. A koga Vladetelkata na[a, preklonuvaj]i gi kolenata, vo Gorata Maslinova voznesuva[e molitvi i blagodarewa, toga[ se slu~uva[e ovaa ~udesna pojava: maslinovite drva, kako da imaa du[a, gi svitkuvaa svoite vrvovi nadolu i se poklonuvaa zaedno so Bogorodica; koga Majkata Bo`ja se poklonuva[e do zemja, toga[ i drvata se svitkuvaa nadolu; a koga Taa stanuva[e od poklonuvaweto, toga[ i drvata se ispravaa; drvata i slu`ea na Bogorodica kako slugi, po~ituvaj]i ja Bogomajkata.

          Po zavr[uvaweto na molitvata Presveta Bogorodica se vrati doma, i vedna[ se zatrese se od bo`estvenata sila koja nevidlivo ja opkru`uva[e Bogomajkata, i od presvetata slava koja Nea ja osvetluva[e. Se~esnoto lice nejzino, koe i do toga[ sekoga[ svetle[e so blagodatta Bo`ja posilno od liceto Mojseevo koga Mojsej na Sinaj govore[e so Boga, zasvetli toga[ mnogu pove]e so neiska`liva slava. I Pre~istata zapo~na da se podgotvuva za svoeto zaminuvawe. Pred se, taa go izvesti za toa svojot posinok, qubeniot u~enik na Hrista Jovan (spor. Jov. 19, 26), i mu ja poka`a la~ezarnata granka, ostavaj]i mu amanet pri sprovodot da ja nosi pred odarot nejzin. Potoa Presvetata Deva ka`a za svoeto brzo zaminuvawe i na ostanatite vo domot koi i slu`ea. Potoa taa naredi nejzinata odaja i odar da go ukrasat, i so kadewe da gi zablagouhaat, i da napravat mnogu sve]i i da gi zapalat, i voop[to da podgotvat se [to e potrebno za pogreb. Sveti Jovan Bogoslov vedna[ isprati glas kaj sveti Jakov, bratot Gospodov, prviot episkop Erusalimski, i kaj svoite srodnici i bli`ni, izvestuvaj]i gi za brzoto prestavuvawe na Bo`jata Majka i ozna~uvaj]i go samiot den na nejzinoto pretstavuvawe. Svetiot pak, Jakov gi izvesti za toa site hristijani, ne samo onie vo Erusalim tuku i onie po okolnite gradovi i sela. I kaj Presveta Bogorodica so sveti Jakov dojdoa site srodnici i golem broj na verni. I na site niv Presvetata Vladi~ica im raska`a se [to i ka`a Arhangelot za nejzinoto preseluvawe na neboto, i kako potvrda na toa im ja poka`a palmovata granka od Bo`jiot raj donesena, koja kako son~ev zrak svetle[e so svetlinata na nebesnata slava, a koja i ja dade nejziniot blagovesnik svetiot Arhangel Gavril. 

          Slu[aj]i ja od presvetata usta na samata Pre~ista Bogomajka vesta za nejziniot brz kraj site prisutni hristijani pla~ea, i celiot dom se ispolni so lelekawa i ridawa, i site ja molea Semilostivata Vladi~ica kako op[ta Majka na site, da ne gi ostava siroti. A Majkata Bo`ja gi mole[e da ne pla~at tuku da se raduvaat na nejzinoto zaminuvawe, bidej]i Taa, zastanuvaj]i blisku do prestolot Bo`ji i lice vo lice gledaj]i go svojot Sin i Bog i razgovaraj]i so Nego o~i vo o~i, polesno ]e se moli i ]e ja umoluva dobrinata Negova za site. Pri toa, Preblagoslovenata Bogorodica gi uveruva[e deka, po svoeto prestavuvawe, ne ]e gi ostavi siroti, i deka ne samo niv tuku i celiot svet ]e go posetuva, nadgleduva, i ]e im pomaga na bednite.

          So vakvi ute[ni zborovi Presveta Bogorodica im gi bri[e[e solzite na onie koi pla~ea, im ja otklonuva[e tagata od srcata nivni, i go sti[uva[e nivnoto ridawe. Pre~istata Vladi~ica potoa nalo`i, vo vrska so nejzinite dve rizi, da se dadat na dve siroma[ni vdovici koi so usrdna qubov i slu`ea, dobivaj]i hrana od nea. Vo vrska so pre~istoto telo svoe Taa ostavi zavet, toa da bide pogrebano vo Getsimanskata gradina, kraj Gorata Maslinova, nedaleku od Erusalim, bidej]i tamu be[e grobnicata na svetite pravednite roditeli nejzini Joakim i Ana, i svetiot praveden Josif, nejziniot verenik, pri dolinata Josafatova, koja se prostira[e pome\u Erusalim i Maslinovata Gora, i vo koja se pogrebuvaa siroma[nite `iteli na gradot Erusalim.

          Koga Presvetata Bogomajka gi izdava[e ovie predsmrtni nalozi, naedna[ nastana bu~ava kako silno grmewe, i mno[tvo na oblaci go opkru`i domot na sveti Jovan Bogoslov: bidej]i po Bo`ja naredba svetite angeli gi zedoa svetite apostoli raseani po razni krai[ta na vselenata zaradi propoved na Evangelieto, i neo~ekuvano gi donesoa na oblaci vo Erusalim i gi postavija na Sion pred vratite na domot kade [to `ivee[e Majkata Bo`ja. Zdogleduvaj]i se eden so drug, svetite apostoli se raduvaa i naedno vo ~udo se pra[uvaa: koja e pri~inata za Gospod da ne sobere zaedno? - Pred niv izleze sveti Jovan Bogoslov i gi pozdravi so radost i so solzi, izvestuvaj]i gi pri toa za brzoto zaminuvawe na Presveta Bogorodica od zemjata. Toga[ svetite apostoli razbraa deka Gospod zaradi toa gi sobra od raznite krai[ta na vselenata da prisustvuvaat na bla`eniot kraj na Presvetata Majka Negova i ~esno da go pogrebat nejzinoto presveto telo. I srceto na svetite apostoli se ispolni so golema `alost poradi zaminuvaweto na Presvetata Bogomajka. Vleguvaj]i vo ku]ata, svetite apostoli ja zdogledaa Bogomajkata kako sedi na odarot polna so duhovno veselie, i ja pozdravija govorej]i: "Blagoslovena si Ti od Gospoda Koj go sozdal neboto i zemjata!" - "Mir na vas, bra]a, izbrani od Gospoda!" - im odgovori Pre~istata. I gi zapra[a: "Kako dojdovte vamu?" - Svetite apostoli i ka`aa deka sekoj od niv preku silata na Bo`jiot Duh be[e zemen od mestoto kade propoveda[e i na oblacite donesen na Sion.

          Pre~istata Deva Go proslavi Boga [to ja ispolni `elbata na srceto nejzino, usli[uvaj]i ja molitvata nejzina: da gi vidi svetite apostoli pri krajot svoj. I im re~e na apostolite: "Gospod ve dovede vamu zaradi uteha na du[ata moja, koga treba da se razdeli od teloto, kako [to toa go bara smrtnata priroda, bidej]i ve]e se pribli`i moeto odredeno vreme od Sozdatelot". - A tie na toa so taga i govorea: "za vreme na tvojot prestoj na zemjata, Vladi~ice, nie se ute[uvavme, gledaj]i na tebe kako na samiot Gospod i U~itel na[; a sega, li[uvaj]i se od tvoeto prisustvo na zemjata, kako ]e ja podneseme te[kata taga i `alosta na srcata na[i? No bidej]i Ti zaminuva[ vo natsvetskite prebivali[ta po voljata na Hrista od Tebe rodeniot Bog, nie od edna strana se raduvame na Bo`joto re[enie za tebe, a od druga pla~eme nad sebe kako nad siraci, bidej]i pove]e ne ]e te gledame ovde tebe, Majkata i Ute[itelkata na[a".

          Govorej]i go ova svetite apostoli se bawaa vo solzi. A Presveta Bogorodica gi te[e[e govorej]i: "Ne pla~ete, prijateli, i u~enici Hristovi, i mojata radost ne pomatuvajte ja so svojata taga, tuku raduvajte se so mene, bidej]i si odam kaj Sinot i mojot Bog. Teloto pak, moe koe samata si go podgotviv za zakop, vie na odar odnesete go vo Getsimanija i pogrebete go, pa povtorno vratete se na propovedta na Evangelieto koe vi e nalo`ena. A mene, ako saka Gospod, mo`ete da me vidite i po moeto zaminuvawe".

          Dodeka Bogomajkata taka razgovara[e so svetite apostoli, stigna i izbraniot sad od Boga, bo`estveniot apostol Pavle. Pa\aj]i pred nozete na Presveta Bogorodica, toj se pokloni, i otvoraj]i ja ustata svoja ja veli~a[e so mnogu pofalbi. "Raduvaj se, govore[e svetiot apostol, majko na @ivotot i izlo`uvawe na mojata propoved! Za[to iako ne se nasladiv so gledaweto na liceto na Hrista Gospoda moj ovde, na zemjata, pred voznesenieto Negovo na neboto, sepak, gledaj]i te sega Tebe, smetam deka Go gledam Nego".

          So svetiot apostol Pavle bea i bliskite u~enici negovi: Dionisij Areopagit, Jerotej i Timotej. Bea prisutni i ostanatite apostoli, od brojot na Sedumdesetoricata. Site tie bea sobrani preku Svetiot Duh, da se udostojat so blagoslovot na Presveta Bogorodica, i so svoeto prisustvo da go napravat poveli~estven nejziniot pogreb. Presvetata Bogomajka, povikuvaj]i gi kaj sebe po ime, sekogo od svetite apostoli go blagoslovuva[e i ja fale[e verata i podvizite vo propovedaweto na Evangelieto Hristovo; na sekogo Taa mu posakuva[e ve~no bla`enstvo, i se mole[e za mirot na celiot svet.

          Nastana petnaesetiot den od mesecot avgust, i se pribli`i o~ekuvaniot blagosloven ~as, tretiot ~as od denot, vo koj Presveta Bogorodica, treba[e da se pretstavi. Vo odajata bea zapaleni mnogu sve]i; svetite apostoli Mu voznesuvaa slavoslovie na Boga, sebesprekornata Deva le`e[e na ukraseniot odar, i podgotvena za bla`enoto zaminuvawe Taa Go o~ekuva[e doa\aweto na mnoguposakuvaniot Sin svoj i Gospod. I odedna[ ku]ata ja osvetli neiska`liva svetlina na slavata Bo`ja, od koja se pomra~i svetleweto na sve]ite. I u`as gi opfati site na koi toa viduvawe im se otkri. Tie go vidoa pokrivot na ku]ata otvoren i slavata Gospodova sleguva[e od neboto: i ete, samiot Car na slavata Hristos so bezbroj arhangeli i angeli, i so site Nebesni Sili, so svetite praotci i proroci koi odnapred pretska`uvaa za presvetata Deva, i so site pravedni du[i, se pribli`uva[e kon Pre~istata Majka Svoja. Zdogleduvaj]i go pribli`uvaweto na Sinot, Presveta Bogorodica so golema radost vosklikna so zborovite na svojata pesna: "Go veli~a du[ata moja Gospoda, i se zaraduva na Boga Spasot moj, [to pogledna na smernosta na sluginkata Svoja" (Luka 1, 46-47). I podignuvaj]i se od odarot, kako da odi da go presretne Sinot svoj, Taa se pokloni na svojot Gospod. A Toj, pribli`uvaj]i se, i so qubov gledaj]i vo Nea, i govore[e: "Dojdi, Bli`na moja, dojdi Gulabice moja, dojdi, najskapocen Biseru moj, i vlezi vo obituvali[teto na ve~niot `ivot".

          Majkata Bo`ja, poklonuvaj]i se, odgovori: "Neka e blagosloveno imeto Tvoe, Gospodi na slavata i Bo`e moj! Ti izvoli da me odbere[ mene smirenata sluginka Tvoja za slu`ewe na tajnata Tvoja; zatoa spomni me, Caru na slavata, vo ve~noto carstvo Tvoe; Tebe ti e poznato deka so celo srce Te zasakav i go so~uvav bogatstvoto koe mi go doveri, i sega primi go vo mir duhot moj, i za[titi me od vlasta na temninata za nikakva satanska sila da ne me sretne". - A Gospod, te[ej]i ja so preslatkite zborovi, i govore[e da ne se pla[i od satanaskata sila koja ve]e e zgazena so nozete nejzini, i so qubov ja povikuva[e smelo da premine od zemjata na neboto. Na toa Presveta Deva so radost odgovori: "Gotovo e srceto moe, Bo`e, gotovo e srceto moe" (Ps. 107, 2). Potoa, izgovoruvaj]i go povtorno svoeto nekoga[no slovo: "Neka mi bide spored glagolot Tvoj" (Luka 1, 38), Taa povtorno legna na odarot. ^uvstvuvaj]i neiska`liva radost od gledaweto na presvetloto lice na premiliot Sin svoj i Gospod, i prepolna so voshit od preslatkata qubov kon Nego, Taa ja predade presvetata du[a svoja vo racete na Sinot svoj; pri toa Taa ne po~uvstvuva nikakov bol, tuku kako da zaspa so sladok son. Bidej]i Onoj Kogo go za~na ne povreduvaj]i go devstvoto i rodi bez bolka, ja zede i se~esnata du[a nejzina od teloto bez bolka, i ne dade teloto nejzino da vidi raspa\awe. I vedna[ zapo~na seradosnoto i preslatko peewe na angelite, vo koe se slu[a[e ~estoto povtoruvawe od angelite na zborovite na Gavril od pozdravot do Presvetata Deva: "raduvaj se, Blagodatna! Gospod e so tebe, blagoslovena si ti me\u `enite!" (Luka 1, 28)

          I taka od site Nebesni ^inovi be[e sve~ano sledena presvetata du[a na Bogomajkata, nosena na racete Gospodovi vo vozvi[enite prebivali[ta. A ja sledea so o~ite i svetite apostoli, koi se udostoija da go gledaat ova preslavno viduvawe, kako [to nekoga[ so trognati o~i go sledea Gospoda kako se voznesuva od Maslinovata Gora; i stoeja dolgo zaprepasteni, i kako vo nekoj zanes. Potoa, doa\aj]i na sebe, tie se poklonija na Gospoda Koj so slava ja voznese na nebo du[ata na Svojata Majka, i so pla~ go opkru`ija odarot na Presveta Bogorodica. Presvetoto lice nejzino svetle[e kako sonce, a od pre~istoto telo nejzino izleguva[e ~udesno prekrasno blagouhanie, kakvo [to ne mo`e da se najde na zemjata nitu so jazikot ~ove~ki da se opi[e. I site so strav i pobo`nost go celivaa toa pre~isto telo, oddavaj]i mu sve~eno po~ituvawe; i se osvetuvaa od dopirot so nego, i vo srcata svoi ~uvstvuvaa pregolema duhovna radost, od blagodatta na Presveta Bogorodica. A im se davaa i isceluvawa na bolnite: na slepite o~ite im se otvoraa, na gluvite sluhot, na sakatite nozete im se ispravaa, duhovite ne~isti se izgonuvaa, i sekoja bolest vedna[ se le~e[e od samiot dopir do odarot na Presveta Bogorodica.

          Srede tie nastani koi go sledea proslavuvaweto na Majkata Bo`ja zapo~na sve~enata procesija na se~esnoto telo nejzino: sveti Petar zaedno so sveti Pavle, i so sveti Jakov, bratot Bo`ji, i so ostanatite glavni sveti apostoli, zastanuvaj]i na ~elo na pridru`bata, go zedoa na ramenici odarot na Presvetata Bogomajka, a sveti Jovan Bogoslov pred odarot ja nose[e onaa la~ezarna rajska granka. Ostanatoto pak, mno[tvo na verni, so sve]i i kadilnici odea vo sprovodot. I site peeja pogrebni molitvoslovija: sveti Petar po~nuva[e, a ostanatite vo soglasnost go peeja po nego psalmot Davidov: koga izleze Izrailot od Misir... (Ps. 113, 1), dodavaj]i mu na sekoj stih: Aliluja. Po dejstvoto na Svetiot Duh se peeja i drugi sve~eni i blagodarni molitvi i psalmi. Sve~enata procesija so pre~istoto telo na Bogomajkata se dvi`e[e od Sion niz Erusalim kon Getsimanija. Nad odarot i nad u~esnicite vo procesijata se obrazuva krug od oblak, sli~en na venec, ogromen i ozaren so neobi~na svetlina. A od oblakot se slu[na prekrasno angelsko peewe koe go ispolnuva[e vozduhot i site go slu[aa. Toj venec od oblaci so angelsko peewe se nose[e po vozduhot nad odarot na Bogomajkata se do mestoto na pogrebuvaweto. No radosniot sprovod, koj nikakov ~ove~ki jazik ne mo`e dostojno da go opi[e, be[e neo~ekuvano voznemiren. Mnogumina od Evreite koi ne veruvaa vo Hrista, slu[aj]i go neobi~noto peewe i gledaj]i go sve~eniot sprovod, izlegoa od svoite ku]i i trgnaa po nego; tie isto taka, pojdoa vo gradot, voshituvaj]i se na tolku golemata slava i po~ituvawe koi se uka`uvaat na teloto na Majkata na Isus. Otkako go doznaa toa, prvosve[tenicite i kni`evnicite se ispolnija so zavist i gnev, i ispratija slugi i vojnici, a podbucnaa i mnogu od narodot, so oru`je i stapovi da go prestignat sprovodot, da gi izbrkaat nejzinite u~esnici, u~enicite na Isus da gi istepaat, a teloto na Marija so ogan da go izgorat. No koga podbucnatata tolpa, naoru`ana za vojna, gnevno se str~a po procesijata i ve]e be[e blisku do nea, odedna[ onoj krug od oblaci koj plove[e po vozduhot se spu[ti na zemja i kako yid gi opkru`i svetite apostoli i ostanatite hristijani, pa gonitelite go slu[aa samo peeweto, nikogo ne gledaj]i zad oblakot. A svetite angeli koi nevidlivo letaa nad pre~istoto telo na Bogomajkata i hristijanite, gi porazija so slepilo zlobnite goniteli, pa mnogumina od niv si gi skr[ija glavite od gradskite yidini, dodeka drugi ne znaej]i kade odat gi dopiraa yidinite i baraa vodi~i.

          Vo toa vreme se slu~i eden evrejski sve[tenik, po ime Antonij, da izleze na patot: gledaj]i gi svetite apostoli - oblakot, po Bo`ja promisla povtorno se be[e podignal nagore zaradi slavata na Bogomajkata - i mno[tvoto na hristijani koi so sve]i i peewe go opkru`uvaa odarot na Presvetata Bogorodica, Antonij se ispolni so zavist, vo nego plamna starata zloba sprema na[iot Gospod, i toj re~e: "Poglednete kakva ~est se dava na teloto na onaa koja go rodi onoj izmamnik [to go razori zakonot na otcite na[i!" I bidej]i silen po telo, toj vo u`asen bes se zatr~a kon odarot so namera da go frli na zemja pre~istoto telo na Vladi~icata na[a; i koga drskite race negovi se doprea do odarot, toj moment nevidliviot angel mu gi otse~e obete race so nematerijalniot me~ na Bo`jata odmazda, i tie mu visea zalepeni za odarot. Toga[ Antonij padna na zemja, vikaj]i i pla~ej]i: "te[ko mene!" I uviduvaj]i go svojot grev, toj zapo~na da se kae i da im govori na svetite apostoli: "Smiluvajte se na mene, slugi Hristovi!" Svetiot apostol Petar naredi da zastanat onie [to go nosea odarot i mu re~e na Antonij: Ete, si go dobi toa [to go saka[e. "Znaj, zna~i, deka Gospod Bog e Bog na odmazdata (Ps. 93, 1), i ne se zatail. No nie ne mo`eme da te iscelime od tvoite rani; toa mo`e da go napravi edinstveno samiot Gospod na[, na kogo vie nepravedno stanavte, i fa]aj]i go Go ubivte. No Toj ne ]e saka da ti dade isceluvawe, ako prethodno ne poveruva[ vo Nego so celo srce i ne Go ispoveda[ so ustata, deka Isus e vistinskiot Mesija, Sin Bo`ji". - Antonij povika: "Veruvam deka Toj e pretska`aniot od prorocite Spasitel na svetot, Hristos. Nie od samiot po~etok uvidovme deka Toj e Sin Bo`ji, no pomra~eni so zlobnata zavist, ne sakavme otvoreno da gi priznaeme veli~ijata Bo`ji i go predadovme na nevina smrt; me\utoa Toj preku silata na Bo`estvoto Svoe voskresna vo tretiot den, posramuvaj]i ne site nas, nenavidnicite Negovi; bidej]i se obiduvavme so potkupuvawe na stra`arite da go zataime voskresenieto Negovo, no ni[to ne mo`evme da napravime, zatoa [to slavata za toa se pronesuva na site strani".

          Koga Antonij go govore[e ova, kaej]i se za svojot drzok grev, svetite apostoli i site verni se raduvaa so radosta na angelite za gre[nicite koi se kajat. I mu naredi sveti apostol Petar na Antonij so vera da gi prilepi ranite na otse~nite race do odarot kade racete mu visea, i so vera da go povika imeto na Presveta Bogorodica. Antonij go napravi toa, i vedna[ otse~enite race mu se prilepija na svoeto mesto, i postanaa potpolno zdravi; edinstveno ostana luzna, kako crvena ni[ka okolu laktite. I pa\aj]i ni~kum pred odarot, Antonij se pokloni na rodeniot od Pre~istata Deva Hrista Boga, i so mnogu pofalbi ja veli~a[e presvetata majka Negova, naveduvaj]i od Svetoto Pismo proro[tva i svedo[tva za Nea i za samiot Hristos, pa site mnogu se ~udea na dve ne[ta: na ~udesnoto isceluvawe na racete na Antonij i na mudrite zborovi negovi, so koi Go slave[e Hrista Boga i ja fale[e pre~istata Bogorodica. I pridru`uvaj]i im se na svetite apostoli, Antonij so ostanatite hristijani ode[e pred odarot kon Getsimanija. Isto taka, dobija iscelenie i onie od porazenite so slepilo koi, uviduvaj]i go svojot grev, so pokajanie pribegnuvaa kon odarot na Presveta Bogorodica vodeni od voda~i i go dopiraa so vera, i vedna[ dobivaa progleduvawe ne samo na telesnite tuku i na du[evnite o~i svoi. Bidej]i milosrdnata Majka na site, Presvetata Vladi~ica, kako [to so ra\aweto svoe i pru`i radost na celata vselena, taka i so uspenieto svoe ne saka[e nikogo da go o`alosti; kako blaga Majka na blagiot Car, Taa i biv[ite neprijateli svoi molitveno gi ute[i so blagodatta i dobrinata svoja.

          Koga svetite apostoli so celo mno[tvo na hristijani stignaa vo Getsimanija i go postavija odarot so presvetoto telo, povtorno nastana pla~ i lelekawe me\u hristijanite; site ridaa [to se li[ija od takvo blago i [to zapadnaa vo takva siroma[tija; i pripa\aj]i kon teloto na Presveta Bogorodica, tie ja gu[kaa, ja celivaa i so solzi ja zalevaa, oddavaj]i i posleden celiv, i odvaj vo samrakot go polo`ija se~esnoto telo vo grobot. No i toga[, otkako go stavija golemiot kamen na grobot, tie ne si zaminuvaa od grobot, vrzani so qubov za Bo`jata Majka. Svetite apostoli pominaa kraj grobot na Presveta Bogorodica vo Getsimanskata gradina tri dena, vr[ej]i molitvi i psalmopeewa. I za celo toa vreme vo vozduhot se slu[a[e prekrasno peewe na nebesnite vojnici koi go slavea Boga i ja veli~aa Bogomajkata.

          No po osobena promisla Bo`ja eden od apostolite, sveti Toma, ne be[e prisuten na preslavniot pogreb na teloto na Pre~ista Bogorodica, tku duri tretiot den stigna vo Getsimanija. Sveti apostol Toma silno `ale[e i taguva[e [to ne se udostoi, kako ostanatite sveti apostoli, na posleden blagoslov i celiv od Pre~istata Bogomajka; isto taka, toj mnogu pla~e[e i zatoa [to edinstveno toj ne ja vide bo`estvenata slava na prekrasnite tajni i dela Bo`ji, javeni vo vremeto na uspenieto i sve~enoto pogrebuvawe na Bogomajkata. Svetite apostoli, so`aluvaj]i se na nego, re[ija da go otvorat grobot, za sveti Toma da go vidi makar mrtvoto telo na Preblagoslovenata Bogorodica, da mu se pokloni i da go celiva, i so toa da si ja olesni tagata i da si ja ubla`i svojata `alost. No koga svetite apostoli go odmestija kamenot i go otvorija grobot, niv gi fati u`as: bidej]i go vidoa grobot prazen, vo nego go nema[e teloto na Bogomajkata tuku samo pogrebnite stvari, od koi izleguva[e prekrasno blagouhanie. Svetite apostoli stoeja za~udeni i bea vo nedoumica [to zna~i toa. I ja celivaa so solzi i pobo`nost ~esnata pla[tanica [to be[e ostanata vo grobot, tie zaedno se molea na Gospoda da im otkrie [to e so pre~istoto telo na Presveta Bogorodica.

          Predve~er svetite apostoli sednaa malku da se potkrepat so hrana. A kaj niv za vreme na trpezata ima[e vakov obi~aj: tie ostavaa edno mesto prazno, i na nego stavaa pra~e leb vo ~est na Hrista, i kako Negov del. A po zavr[uvaweto na trpezata, voznesuvaj]i blagodarnost, tie go zemaa spomnatoto par~e leb, nare~eno del na Gospoda, go podignuvaa nagore slavej]i go velikoto ime na Presveta Troica, i zavr[uvaa so molitva, govorej]i: Gospodi Isuse Hriste, pomogni ni! I potoa go jadea toa par~e kako blagoslov od Gospoda. Taka postapuvaa svetite apostoli ne samo koga bea zaedno tuku i sekoj koga be[e sam. A sega vo Getsimanija za vreme na trpezata tie za ni[to drugo ne mislea i ne razgovaraa osven za toa, kako vo grobot ne se najde pre~istoto telo na Bogomajkata. I ete, koga po zavr[uvaweto na trpezata svetite apostoli stanaa i po obi~aj go podignaa nagore par~eto leb ostaveno vo ~est na Gospoda i zapo~naa da ja slavat Presveta Troica, tie naedna[ slu[naa angelsko peewe. Podignuvaj]i gi o~ite, tie vo vozduhot ja zdogledaa Pre~istata Majka Bo`ja `iva, opkru`ena so mno[tvo na angeli. Taa svetle[e so neiska`liva slava i im re~e: Raduvajte se, za[to sum so vas vo site denovi. A svetite apostoli, ispolnuvaj]i se so radost, namesto voobi~aenoto "Gospodi Isuse Hriste, pomogni ni", voskliknaa: "Presveta Bogorodica, pomogni ni!"

          Od toa vreme svetite apostoli samite se uverija, i celata Crkva se uveri vo toa, deka Pre~istata Majka Bo`ja vo tretiot den po pogrebuvaweto be[e voskresnata od Sinot i svojot Bog, i so telo voznesena na nebo. Svetite apostoli povtorno vlegoa vo grobot i ja zedoa ostavenata pla[tanica za uteha na ta`nite i kako nela`no svedo[tvo za stanuvaweto na Bogomajkata od grobot.

          Ne dolikuva[e Skinijata na `ivotot da bide vo vlast na smrtta i Taa koja go rodi Sozdatelot na tvorbata da do`ivee raspadlivost so ostanatite zemni tvorbi. Zakonodavecot se poka`a izvr[itel na zakonot koj Toj go dade: sinovite da gi po~ituvaat roditelite svoi; Toj zna~i, i uka`a po~ituvawe na sebesprekornata Majka svoja: bidej]i kako [to Toj samiot slavno voskresna vo tretiot den i se voznese so pre~istoto telo na neboto, taka i Roditelkata Svoja ja voskresna so slava vo tretiot den i ja zede kaj sebe vo zemnite naselbi. Za toa pretska`uva[e i sveti David: "Voskresni, Gospodi, vo spokojot tvoj, ti i kov~egot na silata tvoja" (Ps. 131, 8). I ovie proro~ki zborovi negovi se slu~ija pri voskresenieto na Gospoda i pri voskresenieto na Majkata Gospodova. I izdlabeniot vo kamen grob na Bogomajkata, kako i na Nejziniot Sin, do sega se so~uval i slu`i kako predmet na pobo`no po~ituvawe od strana na vernite.

          Po osobena promisla Svoja Gospod napravi sveti Toma da ne stigne na prestavuvaweto na Pre~istata Bogomajka, za poradi nego da se otvori grobot, pa Crkvata da se uveri vo voskresenieto na Bogomajkata, kako [to porano niz neverieto na istiot apostol se uverila vo voskresenieto Hristovo (Jov. 20, 24-31). Taka se izvr[i uspenieto na Pre~istata i Preblagoslovena Vladi~ica na[a Bogorodica i pogrebot na sebesprekornoto telo nejzino, preslavnoto voskresenie nejzino i veli~estvenoto posvedo~uvawe za nejzinoto zemawe na neboto so telo. A po zavr[etokot na site ovie prekrasni ~udesa i tajni Bo`ji, svetite apostoli, povtorno noseni na oblacite, se vratija sekoj vo onaa zemja od kade [to bea zemeni za vreme na svojata propoved na Evangelieto.

          Sveti Amvrosij, govorej]i za `ivotot na zemjata na Pre~istata Deva Bogorodica, vaka gi opi[uva nejzinite du[evni svojstva: Taa be[e Deva ne samo po telo tuku i po duh, smirena po srce, bogomudra, ne brza na zbor; postojano go ~ita[e Svetoto Pismo, be[e neumorna vo trudovite, celomudrena vo razgovorite, govorej]i so lu\eto kako pred Boga; Taa nikogo ne navreduva[e tuku na site dobro im posakuva[e; nikoga[ od nikoj, ni od beden ~ovek, ne se gnase[e, nitu na nekogo mu se potsmeva[e, tuku se [to ]e vide[e go pokriva[e so qubovta svoja; od ustata nejzina ni[to ne izleguva[e [to ne izleva[e blagodat; site dela nejzini zra~ea so najvozvi[ena devstvenost; nadvore[niot nejzin izgled be[e odraz na vnatre[noto sovr[enstvo nejzino, blagost i nezlobivost.

          Taka veli sveti Amvrosij. A kaj sveti Epifanij i Nikifor nao\ame vakov opis na du[evnata svetost i nadvore[niot izgled na Presveta Bogorodica: Vo se taa be[e blagorodna i postojana; govore[e mnogu malku, i toa ona [to e potrebno, korisno i dobro; na sekogo mu uka`uva[e ~est i po~ituvawe; so sekoj ~ovek vode[e soodveten razgovor, ne smeej]i se, ne vozbuduvaj]i se i ne gnevej]i se. Ima[e sreden rast; bojata na nejzinoto lice be[e kako boja na zrno p~eni~no; kosata i be[e svetlo kafeava i malku zlatesta; pogledot `iv i pronikliv; o~ite so bojata svoja potsetuvaa na zreli maslinki; ve\ite svitkani, temni; nosot ne kratok; usnite kako boja na ru`a, slatkore~ivi; licete ne okruglo, nitu ostro, tuku malku podolgo; racete i prstite podolgi. Vo Nea nema[e nikakva gordost, i vo sebe be[e ednostavna, bez i najmalku licemerie; bez nikakva mlakost, Taa vo isto vreme be[e olicetvorenie na najvozvi[ena smernost. Oblekata i be[e ednostavna, bez nikakvi ukrasi, kako [to toa go poka`uva [amijata od nejzinata presveta glava koja do sega se so~uvala. So eden zbor: vo se nejzino be[e prisutna ogromnata blagodat Bo`ja.

          Taka govorat sveti Epifanij i Nikifor za du[evnite i telesnite osobini na Presveta Bogorodica za vreme na nejziniot `ivot na zemjata. A sega za Majkata Bo`ja, koja obituva na nebesata i stoi od desnata strana na prestolot Bo`ji, mo`at da govorat kakva e samo Arhangelite i Angelite, i duhovite i du[ite na pravednite, koi i pretstojat na Bogoridca i se nasladuvaat kako so gledaweto na liceto Bo`jo taka i so gledaweto na liceto na Pre~ista Bogorodica; edinstveno tie mo`at dostojno da govorat za Nea. Nie pak, slavej]i go Otecot i Sinot i Svetiot Duh, edniot vo Troica Bog, ja slavime po Boga i Pre~istata Bo`ja Majka, i Nea, slavena i veli~ana od site pokolenija vo ve~ni vekovi, i se poklonuvame sesrdno.