USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA

(2дел)

Za posebnite nastani od `ivotot na Presveta Bogorodica pi[ano e i vo ostanatite praznici nejzini: Za~nuvaweto, Vovedenieto, i na praznikot na Hristovoto Ra\awe i Sretenie. A ovde, po povesta za besmrtnoto uspenie nejzino, ]e izneseme, zaradi dopolnuvawe na istorijata na nejziniot `ivot, kade i kako `iveela Vladi~icata na[a po Voznesenieto Hristovo.

          Svetiot evangelist Luka pi[uva vo Delata Apostolski deka po zaminuvaweto na Gospoda Isusa na neboto u~enicite Negovi se vratija od Gorata Maslinova vo Erusalim i se ka~ija vo sobata, kade be[e Tajnata Ve~era Hristova, i tuka site ednodu[no bea ednakvo na molitva i vo molewe so `enite, i so Marija, majkata na Isus (Dela 1, 11-14), koja po voznesenieto na Gospoda Hrista be[e edinstvena uteha, i radost vo tagata, i nepokolebliva u~itelka vo verata. Bidej]i site onie zborovi i ~udesni nastani, koi Majkata Bo`ja gi ~uva[e vo srceto svoe, po~nuvaj]i od radosnata blagovest na sveti Arhangel Gavril za bessemenoto za~nuvawe i netlenoto ra\awe Hristovo od devstvena utroba, pa za detstvoto Negovo, i za `ivotot negov se do kr[tevaweto od Jovan, - se toa taa go otkri na qubenite u~enici na svojot Sin. Zatoa [to ima[e izobilni otkrovenija od Svetiot Duh za Isusovoto Bo`estvo i be[e o~evidec na site ~udesni dela Negovi do denot na javuvaweto Negovo na svetot, Majkata Bo`ja ja utvrduva[e verata na svetite apostoli, podrobno raska`uvaj]i im za `ivotot na Spasitelot do Negovoto kr[tevawe. Site tie se molea neumorno vo spomnatata soba, ~ekaj]i go sleguvaweto na Svetiot Duh, Kogo Gospod im veti deka ]e im go isprati od Otecot, i podgotvuvaj]i se za priem na darovite na Svetiot Duh. I za vreme na sleguvaweto, vo edinaesetiot den po voznesenieto Gospodovo, na Svetiot Duh na apostolite vo vid na ogneni jazici, ispraten od Otecot Ute[itelot najprvo zastana na Pre~istata Deva, koja i od toga[ be[e Negov najse~esen i najdostoen hram, vo kogo Toj obituva[e neotstapno. I toga[ Preblagoslovenata Deva go primi Svetiot Duh pove]e od site apostoli, bidej]i kolku e sadot pogolem tolku pove]e mo`e da gi smesti vo sebe vodite; a bidej]i Svetata Deva be[e sad na Svetiot Duh pogolem od apostolite, prorocite i ostanatite sveti, kako [to i Crkvata i se obrnuva govorej]i: vaistina si Ti, Devo ~ista, povozvi[ena od site, zatoa Taa i darovite na Svetiot Duh gi smesti vo sebe pove]e od site.

          Majkata Bo`ja `ive[e vo domot na sveti Jovan Bogoslov na najvisokoto mesto na gradot Erusalim, na Sion, od onoj ~as koga Gospod i re~e od krstot na Majkata Svoja, uka`uvaj]i na qubeniot u~enik: @eno, ete ti sin! i na u~enikot: Ete ti majka! Jovan ja zede Presvetata Deva kaj sebe i i slu`e[e kako na svoja majka.

          Po sleguvaweto na Svetiot Duh svetite apostoli ne se razotidoa vedna[ po vselenata so propoved na Evangelieto, tuku u[te dolgo pominaa vo Erusalim, kako [to toa se gleda od Delata Apostolski. Tamu pi[uva deka po pogubuvaweto na svetiot prvoma~enik Stefan, nastana golemo gonewe na Crkvata erusalimska, i site se rasejaa po krai[tata Judejski i Samarijski osven glavnite apostoli (Dela 8, 1), bidej]i dvanaesete glavni apostoli, [titeni od silata Bo`ja, pominaa vo Erusalim okolu deset godini, smetaj]i od voznesuvaweto na Gospoda do denot koga car Irod gi podigna racete da gi ma~i nekoi od Crkvata (Dela 8, 14-15), ili samiot Petar vo Lida, kade go isceli Enej koj osum godini le`e[e na odarot nepodvi`en (Dela 9, 32-34), i vo Jopa, kade ja voskresna umrenata Tavita (Dela 10, 1-48), i vo Antiohija, kade go osnova prviot prestol na svoeto episkopstvo; ili kako Jakov, bratot na Jovan, koj patuval vo {panija; no potoa site povtorno se vra]aa vo Erusalim. Ova zatoa [to na po~etokot na svojata propoved svetite apostoli glavno slu`ele na spasenie na narodot na Izrailot, utvrduvaj]i ja vo isto vreme prvata Crkva vo Erusalim, koja e majka na site Crkvi, kako [to pee sveti Jovan Damaskin: Raduvaj se, Sione sveti, majka na Crkvite, Bo`jo obituvali[te, za[to ti prv primi otpu[tawe na grevovite. A u[te i zatoa [to svetite apostoli sakaa [to po~esto da ja gledaat Majkata Bo`ja i da se u~at od Nea, bidej]i tie Nea ja dr`ea kako namesni~ka na Hrista Gospoda, i gledaj]i vo se~esnoto i presveto lice nejzino kako vo liceto na samiot Hristos, i slu[aj]i gi preslatkite zborovi nejzini, tie se ispolnuvaa so neiska`liva radost duhovna i gi zaboravaa site gor~ini i nevolji. Poradi toa mnogumina od onie koi poveruvaa vo Hrista doa\aa od dale~ni zemji, da ja vidat Majkata na Hrista Boga i da ja slu[nat presvetata beseda nejzina. Deka slavata za Hrista Spasitelot i za Pre~istata Majka Negova, ra[iruvaj]i se vo site krai[ta na svetot, mnogumina gi privlekuvala vo Erusalim da ja vidat Presvetata Deva, jasno se gleda od Poslanijata na sveti Ignatij Bogonosec, pi[uvani od Antiohija do sveti Jovan Bogoslov:

          Kaj nas, pi[uva toj, ima mnogu `eni koi sakaat da ja vidat Majkata na Isus; tie neprekinato se trudat da najdat mo`nost da dojdat kaj vas, za Nea da ja posetat i da se doprat do gradite koi so mleko go hranele Gospoda Isusa, i od Nea da doznaat nekoi tajni. Kaj nas se raska`uva za Nejzinata slava kako za Majka Bo`ja i Deva, prepolna so sekoja blagodat i sekoja dobrodetel; Za Nea govorat deka e radosna vo nevoljite i gonewata, ne taguva vo siroma[tijata i oskudnosta, ne samo [to ne se gnevi na onie koi zlo i pravat tuku im vozvra]a so dobro; vo blagoprijatni okolnosti Taa e krotka, sprema siroma[nite milosrdna i im pomaga kolku [to mo`e; na neprijatelite pak, na verata na[a Taa mnogu se sprotistavuva; Taa e U~itelka na[a na novata pobo`nost i bogopo~ituvawe, i na site verni Nastavni~ka na sekoe dobro delo; Taa osobeno gi saka smirenite, i samata e smirena pred site; Nea mnogu ja falat site koi ja videle. I kolku Taa e trpeliva koga zakonicite evrejski i farisejski i se potsmevaat! Na nas ni govorea lu\e dostojni za potpolna doverba, deka vo Marija, Majkata na Isus, poradi nejzinata golema svetost, se gleda soedineta prirodata ~ove~ka so angelskata. Se toa pobuduva vo nas koi toa go slu[ame neizmerna `elba da go vidime toa nebesno prekrasno i presveto ~udo.  

          Vo vtoroto poslanie istiot sveti Ignatij Bogonosec mu pi[uva na sveti Jovan Bogoslov: Ako mi bide mo`no, imam namera da dojdam kaj tebe, da gi vidam svetite verni sobrani vo Erusalim, a osobeno Majkata na Isus. Za Nea govorat deka e prekrasna, ~udesna i presretliva na site, i site sakaat da ja vidat. A i koj ne bi sakal da ja vidi Deva i da razgovara so Nea koja go rodila vistinskiot Bog?

          Od ovie poslanija na sveti Ignatij Bogonosec do sveti Jovan Bogoslov lesno mo`e da se sfati kolku silna bila `elbata kaj svetite da ja vidat taa oduhovena svetost Bo`ja, Pre~istata Deva Marija; i onie koi se udostoija da ja vidat govorea deka se bla`eni. Bidej]i navistina bla`eni bea o~ite koi ja vidoa Nea, i bla`eni bea u[ite koi se udostoija da gi slu[nat `ivotvornite zborovi od bogoglagolivata usta nejzina. O, so kolku radost i blagodat tie se ispolnija!

          Zaradi toa na[iot Gospod i ja ostavi toga[ na zemjata Pre~istata Majka Svoja, za so nejzinoto prisustvo, sovet, pouki i topli molitvi kon Sinot i Bog voinstvenata Crkva da se namno`uva, utvrduva i raste vo smelosta da stoi za svojot Gospod se do samata krv. Bidej]i Taa site gi zakrepnuva[e, site so utehata na Svetiot Duh gi ute[uva[e, i za site se mole[e. Koga svetite apostoli bea staveni vo zatvor, Majkata Bo`ja prinese za niv umilna molitva kon Boga, i kaj niv be[e ispraten angel Gospodov, koj no]e im ja otvori vratata od zatvorot, i gi izvede (Dela 5, 18-19). Koga svetiot prvoma~enik Stefan be[e voden na smrt, Majkata Bo`ja ode[e od daleku po nego, i koga sveti Stefan go kamenuvaa vo dolinata na Josafat, kraj potokot Kedron, Taa zaedno so sveti Jovan Bogoslov stoe[e na edno rit~e nedaleku, i nabquduvaj]i go krajot negov se mole[e sesrdno na Gospoda da go zakrepi vo stradaweto i da ja primi du[ata negova vo Svoite race. Koga Savle i dosaduva[e na Crkvata i ja gone[e, Majkata Bo`ja tolku toplo se mole[e na Boga za nego, da go pretvori od krvo`eden volk vo krotko jagne, od neprijatel vo apostol, od gonitel vo u~enik i u~itel na vselenata. I kakvi se dobra ne dobi prvenstvuva~kata Crkva od Pre~istata Bogorodica, kako doen~e od svojata majka. Kakva blagodat iscrpi od toj nepresu[en izvor. So nejzina gri`a i blagodat vospitana i neguvana, Crkvata dostigna do zrela vozrast, i tolku se zasili, [to ni vratata na pekolot ne mo`e[e da i na[teti; na toa i samata Bogomajka se raduva[e, spored zborovite na David, kako [to majkata se raduva na decata svoi (Ps. 112, 9). Taa sekoj den nabquduva[e kako decata na Crkvata se mno`at: bidej]i na samiot po~etok na prvata propoved na svetiot apostol Petar se obrnaa tri iljadi du[i (Dela 2, 41), potoa pet iljadi (Dela 4, 4), pa potoa se pove]e i pove]e. Svetite apostoli, vra]aj]i se na propovedta na Evangelieto vo Erusalim, isto taka i ka`uvaa se na Pre~istata Bogomajka. Slu[aj]i za uspehot na evangelskata propoved, Taa neiska`livo se raduva[e vo duhot i mu voznesuva[e slava na Sinot i svojot Bog.

          Koga Irod podigna gonewe na Crkvata, toj so me~ go pogubi Jakov, bratot na Jovan, koj se vrati od {panija, potoa go fati i Petar i go frli v zatvor so namera i nego da go pogubi (Dela 12, 1-4). Toga[, po ~udesnoto osloboduvawe na Petar preku angelot od okovite i zatvorot, nastana potreba i samite glavni apostoli da go napu[tat Erusalim poradi lutoto gonewe od Evreite; i tie se razotidoa po vselenata, sekoj vo zemjata koja mu padna vo del so kocka prethodno frlena. No pred da se razotidat, svetite apostoli sostavija simvol na verata, za site nasekade soglasno da propovedaat i da ja nayiduvaat svetata vera vo Hrista. Toga[ se razotidoa, sekoj vo zemjata koja so kocka mu be[e odredena; vo Erusalim ostana samo bratot Bo`ji, sveti Jakov, od samiot Gospod postaven za prv episkop na Erusalim. I vo toa vreme i sveti Jovan Bogoslov so Pre~istata Bogomajka, od koja be[e posinet, go napu[tija Erusalim poradi goneweto od strana na zavidlivite Evrei i se zasolnija na nekoe vreme, otstapuvaj]i mu go mestoto na gnevot, dodeka ne prestane lutoto gonewe i nasilstvo. No za da ne gubat vreme zaludno, Majkata Bo`ja i svetiot Evangelist Jovan otpatuvaa vo Efes, kade na sveti Jovan mu padna kockata. Ovoj prestoj na Pre~istata Bogomajka so sveti Jovan vo Efes se potvrduva so slednoto. Postoi poslanie do Carigradskiot klir od otcite na Tretiot Vselenski Sobor, odr`an vo Efes protiv Nestorij; vo toa poslanie se nao\aat vakvi zborovi: Osnova~ot na zlo~estivata eres Nestorij, povikan na sud od svetite otci i episkopi na Soborot vo Efes, kade nekoga[ prestojuvaa sveti Jovan Bogoslov i sveta Deva Bogorodica Marija, ne se osmeli da otide kaj niv, bidej]i izobli~en od svojata zla sovest i sam sebe odla~uvaj]i se; zatoa, po trikratno povikuvawe, toj be[e osuden so praveden sud od svetiot Sobor i li[en od sekakov sve[teni~ki ~in.

          Od ovie zborovi na Bogomajkata so evangelistot Jovan vo Efes se gleda deka Pre~istata Deva zaedno so qubeniot u~enik Hristov, napu[taj]i go Erusalim, nekoe vreme navistina pominala vo Efes. I ne samo Efes, tuku i drugi gradovi i zemji, prosveteni so svetlinatata na Hristovata nauka, gi posetuva[e Pre~istata Bogomajka. Predanieto veli deka Taa bila i vo Antiohija kaj sveti Ignatij Bogonosec, kogo pred svojata poseta go izvesti so pismo javuvaj]i mu: }e dojdam so Jovan da te vidam tebe i tvojata pastva. Isto taka, se govori deka Presveta Bogorodica bila i na ostrovot Kipar kaj sveti Lazar ~etiridnevniot koj tamu episkopuval, i na Sveta Gora Atonska. Za toa pi[uva svetogorskiot inok Stefan vakva povest:

          Po voznesenieto na neboto na na[iot Gospod Isus Hristos, svetite apostoli zaedno so Majkata Bo`ja prestojuvaa nerazdelno na Sion, i go o~ekuvaa Ute[itelot, kako [to im naredi Gospod da ne se oddale~uvaat od Erusalim tuku da go ~ekaat veteniot Svet Duh (Luka 24, 49). U~enicite Hristovi frlija kocki, koja zemja na sekogo od niv ]e mu bide dadena za propovedawe na Evangelieto Bo`jo; a Presveta Bogorodica re~e: I jas sakam da zemam u~estvo vo propovedta na Evangelieto i sakam so vas da ja frlam svojata kocka, za da ja dobijam zemjata na koja ]e mi uka`e Bog. Svetite apostoli so pobo`nost i strav frlija kocka spored zborovite na Majkata Bo`ja, i nea preku kocka i padna Iverskata zemja - sega[na Gruzija. Pre~istata Bogorodica so radost go primi svojot udel, i vedna[ po sleguvaweto na Svetiot Duh vo oblik na ogneni jazici saka[e da odi vo Iverskata zemja, no angelot Bo`ji i re~e: Sega ne oddale~uvaj se od Erusalim tuku ostani ovde nekoe vreme, a zemjata koja Ti padna vo udel, ]e se prosveti vo poslednite denovi i tvoeto vladeewe ]e se utvrdi tamu; po izvesno vreme Ti ]e treba da se potrudi[ vo zemjata, vo koja ]e te upati Bog. I `ivee[e Pre~ista Bogorodica vo Erusalim mnogu dolgo vreme.

          ^etvorodnevniot Lazar `ivee[e na ostrovot Kipar, bidej]i tamu toj be[e rakopolo`en za episkop od svetiot apostol Varnava. Toj silno saka[e da ja vidi Pre~istata Majka na na[iot Gospod Isus Hristos, koja odamna ne ja be[e videl, no ne se osmeluva[e da odi vo Erusalim od strav od Evreite. Doznavaj]i za toa, Majkata Bo`ja mu napi[a na Lazar poslanie, te[ej]i go i nareduvaj]i mu da i isprati la\a so koja bi do[la kaj nego vo Kipar, a samiot da ne doa\a vo Erusalim poradi nea. Pro~ituvaj]i go poslanieto Lazar mnogu se izraduva i vo isto vreme se voshiti na tolku golemata smirenost na Bo`jata Majka, i najitno isprati po nea la\a so odgovor na nejzinoto pismo. Preblagoslovenata Bogorodica se ka~i na la\ata so vozqubeniot u~enik Hristov, devstvenikot Jovan, i so ostanatite pobo`ni pridru`nici nivni, i la\ata zaplovi kon Kipar. No odnenade` duvna sprotiven vetar i ja vtera la\ata vo pristani[teto na Atonskata Gora; i toa be[e onoj kratkovremen trud koj angelot i go pretska`a na Pre~ista Bogorodica. Celata Atonska Gora be[e prepolna so idoli: tamu se izvr[uvaa gatawa, ma\ii i mnogu drugi demonski dejstva. Site neznabo`ci mnogu go po~ituvaa toa mesto, kako odbrano od bogovite. I se steknuvaa tamu na poklonuvawe od cela vselena, i tuka dobivaa od gata~ite odgovori na svoite pra[awa. I ete, koga tamu zastana la\ata so Presveta Bogorodica, site idoli vedna[ povikaa: "Slezete od Gorata site lu\e, prelesteni so Apolon, slezete vo pristani[teto na Kliment i do~ekajte ja Marija, Majkata na velikiot Bog Isus!" (Taka \avolite, koi se nao\aa vo idolite, prinudeni so silata Bo`ja, ja objavija vistinata i protiv svojata volja, kako [to nekoga[ vo zemjata Gergesinska izvikaa kon Gospoda: "{to ima[ Ti so nas, Isuse, Sine Bo`ji? Si do[ol li vamu pred vreme da ne ma~i[?" (Mat. 8, 29).

Otkako go slu[na toa narodot se za~udi, pa site poitaa na morskiot breg vo spomnatoto pristani[te. Zdogleduvaj]i ja la\ata na Majkata Bo`ja, tie ~esno ja primija, i na svojot sobir ja pra[aa: Kakov bog si rodila? I kako mu e imeto? - Presveta Bogorodica, otvoraj]i ja svojata bo`estvena usta, mu blagoveste[e na narodot podrobno se za Hrista Isusa. Toga[ celiot narod, pa\aj]i na zemjata, se pokloni na Boga Koj od Nea se rodil, i i uka`aa golemi po~esti na Nea koja Go rodi; i poveruvaj]i, tie se krstija, bidej]i i mnogu ~udesa napravi tuka Majkata Bo`ja. Po kr[tevaweto pak, Taa na novoprosvetenite lu\e za stare[ina i u~itel im go postavi eden od svoite pridru`nici, se zaraduva vo duhot i re~e: "Ova mesto neka bide moj udel, koj mi e daden od Sinot i moj Bog". - Po ovie zborovi Presveta Bogorodica gi blagoslovi lu\eto i povtorno im re~e: "Blagodatta Bo`ja neka prestojuva na ova mesto i na `itelite ovde[ni koi so vera i pobo`nost se dr`at do zapovedite na Sinot i mojot Bog; se [to im e potrebno za `ivot na zemjata, tie ]e go imaat vo izobilstvo so mal trud, i ]e im bide podgotven `ivotot nebesen; i do krajot na vekot ne ]e otstapi od ova mesto milosta na Sinot moj; i jas ]e bidam za[titni~ka na ova mesto i srde~na zastapni~ka negova pred Boga".

Otkako go re~e toa, Majkata Bo`ja povtorno go blagoslovi narodot i vleguvaj]i vo la\ata so Jovan i ostanatite pridru`nici svoi otplovi na Kipar. Taa go zatekna Lazar vo golema taga poradi premnogu dolgoto patuvawe na Presveta Bogorodica, bidej]i se pla[e[e ne[to da ne se slu~ilo poradi bura; toj ne znae[e za nastanite koi, po promisla Bo`ja, se slu~ija na Atonskata Gora. No so doa\aweto svoe Majkata Bo`ja tagata negova ja pretvori vo radost; Taa na podarok mu donese omofor i narakvici koi samata gi izraboti za nego; Taa isto taka, mu raska`a se [to se slu~i vo Erusalim i na Atonskata Gora. I za se toa tie mu voznesoa blagodarnost na Boga. Otkako pomina na Kipar nekoe vreme, i ute[uvaj]i gi hristijanite od Crkvata vo Kipar i blagoslovuvaj]i gi, Majkata Bo`ja sedna povtorno na la\ata i otplovi vo Erusalim. (Do ovde e ona [to Stefan, inokot svetogorski go napi[a za stranstvuvaweto na Bogorodica).

Posetuvaj]i gi spomnatite krai[ta, Pre~istata Deva povtorno `ivee[e vo Erusalim vo domot na svetiot evangelist Jovan, [titena od semo]nata desnica Bo`ja od zavidlivite i bogoubistveni sinagogi evrejski, koi ne prestanuvaa da neprijateluvaat protiv Sinot Bo`ji i protiv onie koi veruvaa vo Nego. Nema somne`, sezlobnite Evrei ne bi ja trpele me\u `ivite Majkata na Isus tuku sekako bi ja pogubile, da ne ja [tite[e posebno promisluvawe od samiot Bog za Nea, za rakata na nevernite da ne se dopre do Nea, oduhoveniot kivot Bo`ji. Nekoga[ nejziniot Sin, Hristos na[iot Gospod, koga po zborovite Negovi izgovoreni vo sinagogata vo Nazaret, razbesnetite Evrei go odvedoa na vrvot na gorata kade [to be[e nivniot grad soyidan, za da Go frlat dolu, Toj pomina me\u niv i si zamina; bidej]i besnite Evrei, iako Go gledaa, ne mo`ea da gi stavat racete svoi na Nego, nitu da Go doprat, zatoa [to nevidlivata sila Bo`ja gi spre~uva[e i gi zadr`uva[e, zatoa [to ne be[e do[ol Negoviot ~as (Luka 4, 29-30); istoto toa go napravi Gospod i za Pre~istata Majka Svoja, zadr`uvaj]i gi izmislenite zamki na Evreite i razoruvaj]i gi zlite re[enija nivni protiv Nea: bidej]i ~esto pati tie se obiduvaa da ja fatat Majkata Bo`ja, za da ja ma~at i da ja pogubat, no ne mo`ea ni[to da napravat. Srede tolku silnata omraza i neprijatelstvo Pre~istata Deva `ivee[e vo Erusalim kako ovca srede volci i kako krin srede trwe, ~esto povtoruvaj]i gi zborovite na svojot pratatko David: Gospod e videlina i Spasitel moj; od kogo da se bojam? Gospod e za[titnik na `ivotot moj; od kogo da se pla[am? Ako vojska navali na mene, ne ]e se upla[i srceto moe; ako na mene vojna se podigne, jas ni toga[ ne ]e se upla[am; ako pojdam srede senka smrtna, ne ]e se ispla[am od zloto (Spor. Ps. 25, 1-3; 23, 4), za[to si Ti, Sine moj, so mene.

Presveta Bogorodica ja poseti da i se pokloni i sveti Dionisij Areopagit, obraten kon Hrista od svetiot apostol Pavle vo Atina i koj tri godini neotstapno go slede[e svetiot apostol. Toj silno saka[e da ja vidi Majkata Bo`ja. I najposle tri godini po svoeto obra]awe, so blagoslov na svojot u~itel, svetiot apostol Pavle, toj dopatuva vo Erusalim. Otkako ja vide Presveta Bogorodica, toj se ispolni so golema duhovna radost. Vo svoeto poslanie do svetiot apostol Pavle, sveti Dionisij Areopagit vaka ja opi[uva posetata na Bo`jata Majka:

Ispovedam pred Boga, o slavni u~itelu i patevoditelu na[, deka mi izgleda[e neverojatno, osven samiot Sevi[en Bog, deka mo`e da postoi su[testvo tolku obilno ispolneto so bo`estvena sila i prekrasna blagodat. Pa sepak, jas go vidov ne samo so du[evnite tuku i so telesnite o~i ona [to nikakov um ~ove~ki ne ]e mo`e da go postigne. Da, da! Jas so svoite sopstveni o~i ja vidov bogolikata i sveta od duhovite nebesni Sesveta Majka na na[iot Gospod Isus Hristos. Jas se udostoiv na toa po osobena blagodat Bo`ja, spored blagoslov na vrhovniot me\u Apostolite i po neiska`livata dobrina i milosrdnost na samata Presveta Deva. Povtorno i povtorno ispovedam pred semo]ta Bo`ja, pred blagodatta na Spasitelot i pred preslavnoto sovr[enstvo na Devata, Majkata Negova, deka koga Jovan, vrhovniot apostol i najvozvi[en prorok, koj vo zemniot `ivot svoj sjae kako sonce na nebo, me vovede kaj bogolikata i Presveta Deva, mene toga[ me osvetli ne samo nadvore[no tuku i odvnatre tolku golema i neizmerna svetlina bo`estvena i se razleaa tolku prekrasni mirisi i blagouhanie, [to ni teloto moe nemo]no, nitu duhot moj ne mo`ea da gi podnesat tolku ~udnite znaci i prvini na ve~noto bla`enstvo. Iznemogna srceto moe, iznemogna duhot moj vo mene i od nejzinata slava i bo`estvena blagodat. Svedok mi e samiot Bog, roden od nejzinata devstvena utroba, jas Nea bi ja priznal za vistinski Bog i bi i dal poklonuvawe koe treba da mu se dava edinstveno na vistinskiot Bog, da ne mi bea tvoite bo`estveni pouki i zakoni se u[te tolku sve`i vo razumot i novoprosveteniot um. ^ovek ne mo`e da postigne bla`enstvo, ~est i slava pogolema od ona bla`enstvo, na koe jas se udostoiv gledaj]i ja Presvetata. Jas bev tolku sovr[eno bla`en i sre]en. Mu blagodaram na sevi[niot i preblag Bog, na bo`estvenata Deva i preslavniot apostol Jovan, i tebe, vrhoven pretstavniku i na~alniku na Crkvata, [to mi napravivte tolku golemo dobro.

Od ova Poslanie na sveti Dionisij Areopagit jasno se gleda, so kakva bo`estvena blagodat svetlelo se~esnoto lice na Presvetata Vladi~ica na[a za vreme na nejziniot `ivot na zemjata, i du[ite se prosvetuvale i se ispolnuvale so pregolema duhovna radost na srceto onie koi ja videle vo telo. Kaj nea od site strani doa\ale mno[tvo na novoprosveteni od obata pola. I kako vistinska Majka Taa site gi primala podednakvo iskreno i na site izobilno gi izlevala darovite na blagodatta Svoja: na bolnite im davala isceluvawe, na slabite zdravje, na nata`enite uteha, a na site voop[to utvrduvawe vo verata, nepokoleblivost vo nade`ta, bo`estvena radost vo qubovta, na gre[nicite pak, popravka.

@iveej]i vo domot na svetiot evangelist Jovan Presvetata Deva ~esto gi obikoluva[e onie mesta koi nejziniot premil Sin i Bog gi osveti so stapkite na Svoite presveti noze i so prolivaweto na Svojata krv. Taa go posetuva[e i Vitleem, kade na neiska`liv na~in od Nea se rodi Hristos Bog so~uvuvaj]i go nejzinoto devstvo. No osobeno Taa gi obikoluva[e onie mesta kade dobrovolno postrada na[iot Gospod, i gi zaleva[e so mnogu solzi svoi, od maj~inska qubov pla~ej]i i govorej]i: ovde premiliot Sin moj be[e kam[ikuvan, ovde oven~an so trnov venec, ovde ode[e nosej]i go krstot, a ovde be[e i raspnat. Kraj grobot Taa se ispolnuva[e so neiska`liva radost, i niz solzite radosnici govore[e: a ovde Toj be[e pogreban i vo tretiot den voskresna vo slava.

Kako dopolnuvawe na toa se pi[uva i ova: nekoi nenavidnici Evrei na prvosve[tenicite i na kni`nicite im dostavija deka Majkata na Isus, Marija, sekoj den odi na Golgota i kraj grobot vo koj nejziniot Sin Isus be[e pogreben kle~i, pla~e i go kadi so temjan grobot. Tie toga[ postavija stra`a, da ne dozvoluva na nikogo od hristijanite da doa\a tamu. Od ova se gleda deka u[te vo toa vreme kaj vernite hristijani nastanal obi~ajot: da gi posetuvaat svetite mesta i da se poklonuvaat na niv na Hrista Boga, koj dobrovolno postrada za nas. Ovoj obi~aj pottekna od samata Bogorodica, na koja i ostanatite `eni i lu\e se ugledaa. Taka, zna~i, od prvosve[tenicite i kni`nicite koi se u[te di[ea so zakana i ubistvo be[e postavena stra`a, na koja i be[e naredeno nikogo da ne pu[ta na grobot na Isus, a majkata Negova Marija da ja ubijat. Me\utoa, Bog gi zaslepi stra`arite, pa tie ne mo`ea da go vidat doa\aweto na grobot na Isus na Majkata Negova, Marija. A sekoga[ koga Preblagoslovenata Deva po obi~ajot svoj doa\a[e na grobot, nikoga[ stra`arite ne mo`ea da ja vidat, nitu onie koi bea so nea. I po dolgo vreme stra`arite go napu[tija grobot, i so zakletva gi uveruvaa prvosve[tenicite i kni`nicite deka nikoga[ ne videle nikogo da doa\a na grobot na Isus.

Presveta Bogorodica, isto taka, ~esto ja obikoluva[e Maslinovata Gora, od kade na[iot Gospod se voznese na neboto, i preklonuvaj]i gi kolenata Taa gi celiva[e stapkite Hristovi, odrazeni tamu na kamenot od presvetite noze Negovi. I so mnogu pla~ Taa se mole[e na Sinot i Bog da ja zeme kaj Sebe: bidej]i Taa nesporedlivo posilno od sveti Pavle saka[e da se razre[i od teloto i so Hrista da bide (spor. Fil. 1, 23), i ~esto gi povtoruva[e zborovite na David: "Koga ]e dojdam i ]e se poka`am na liceto Bo`jo? Solzite mi se leb den i no] (Ps. 41, 2-4); koga ]e go vidam premiliot Sin moj: koga ]e otidam kaj Nego Koj sedi od desnata strana na Boga Otecot? Koga ]e se prestavam pred prestolot na slavata Negova? Koga ]e se nasitam so gledaweto na liceto Negovo? I, presladok Sine moj i Bo`e! Vreme e da izlee[ milost na Sion; vreme e da se smiluva[ na mene, Majkata Tvoja, koja vo ta`nata dolina na ovoj svet taguva ne gledaj]i go liceto Tvoe; izvedi ja ve]e od teloto kako od zatvor du[ata moja; bidej]i kako [to elenot stremi kon potocite, taka du[ata moja stremi kon Tebe, Bo`e, da se nasitam koga ]e mi se javi slavata Tvoja".

Pre~istata Deva ponekoga[ mnogu dolgo se zadr`uva[e na Gorata Maslinova, vo ~ie podno`je se nao\a[e Getsimanskata Gradina i maliot imot na Zavedej, koj po nasledstvo mu pripadna na sveti Jovan Bogoslov. Vo Getsimanskata Gradina na[iot Gospod, pred dobrovolnoto stradawe Svoe, se mole[e do krvava pot, pa\aj]i na kolena i na liceto Svoe pred Otecot Nebesen (spor. Mat. 26, 36-44). Zna~i, vo taa gradina potoa i Pre~istata Majka Negova, na toa isto mesto, gi voznesuva[e svoite topli molitvi, isto taka, pa\aj]i na kolena i na liceto i so solzi zalevaj]i ja zemjata. Tuka Taa i be[e ute[ena od Gospoda preku angel koj ja izvesti za nejzinoto brzo pretstavuvawe na neboto. Spored svedo[tvoto na gr~kiot istori~ar Georgij Kedrin, na Presveta Bogorodica i se javil angel dva pati pred nejzinoto pretstavuvawe: prviot pat petnaeset dena pred uspenieto, a vtoriot pat tri dena pred uspenieto; i Taa od angelot dobi rajsko palmovo gran~e, koe pred nejziniot odar go nose[e sveti apostol i evangelist Jovan Bogoslov.

Mnogu sve~enoto praznuvawe na Uspenie na Presveta Bogorodica na 15 avgust e ustanoveno za vreme na caruvaweto na blago~estiviot car gr~ki Mavrikij, iako ovoj praznik se praznuval i mnogu pred toa. Radosno praznuvaj]i go seslavnoto prestavuvawe na Majkata Bo`ja od zemjata na neboto, da Go proslavime Rodeniot od nea i Onoj koj so slava ja primi na neboto, Hrista na[iot Bog, so Otecot i Svetiot Duh slaven vo ve~ni vekovi. Amin.