Arhimandrit Rafail Karelin

KALENDARSKO PRA{AWE

Ikona na vremeto

   Me\u nepoznatite vo prirodata koja ne                                                                 opkru`uva najmalku poznato e  vremeto,                                                             bidej]i nikoj ne znae [to e vremeto i

  kako so nego da se upravuva (Aristotel)    

    Vremeto e postojan faktor na na[eto postoewe. Me\utoa, ni anti~kata, ni sovremenata filosofija ne dale bilo kakvo zadovoluva~ko objasnuvawe na ovoj sekade prisuten fenomen. Da se definira ne[to zna~i da se najdat negovite karakteristi~ni svojstva. Vremeto nema ni priroda, ni svojstva osven edno svojstvo - nepovratnosta. Filosofite koi rabotele na ovoj problem ili se otka`uvale priznavaj]i go svojot intelektualen poraz ili se obiduvale edna nepoznata da ja definiraat so druga nepoznata, pa pa\ale vo tavtologija ili vo najdobar slu~aj, jazikot na filosofskite rasuduvawa i odredbi go zamenuvale so jazikot na poezijata: so alegorii, metafori ili slikoviti prikazi, odnosno so slikovitiot jazik na drevnite misliteli.

Najdlaboki rasuduvawa za vremeto nao\ame kaj Platon i bla`eniot Avgustin. Platon vo svoite znameniti "Dijalozi" uka`uval na toa deka do sozdavaweto na svetot vremeto ne postoelo. Vo ve~nosta postoela Bo`estvenata ideja kako primerok na kosmosot. Vremeto nastanalo zaedno so sozdadeniot svet, toa e samo senka i podobie na ve~nosta. "Vremeto nastanalo zaedno so neboto, za tie, bidej]i istovremeno rodeni, da se raspadnat istovremeno, koga za niv ]e nastapi takov raspad" (pod "nebo" Platon go podrazbira kosmosot). Karakteristi~no e [to pogledite na Platon za fenomenot na vremeto se poklopuvaat so odredbite na teorijata na relativitetot koja, isto taka, govori za nemo`nosta na razgleduvawe na vremeto pred momentot na sozdavaweto na svetot, odnosno za "privremenosta na vremeto". Platon u~el deka Sonceto, Mese~inata i yvezdite se sozdadeni zaradi odreduvawe na vremeto, kako stra`ari, kako "~uvari" na vremeto. Ovde Platon re~isi bukvalno go povtoruva Mojsej (nekoi hristijanski apologeti smetale deka na drevnite filosofi im bilo poznato Petokni`ieto na Mojsej).

Niza na glavi na poznatite "Ispovedi" na bla`eniot Avgustin, episkopot Iponijski, e posveten na obidot da se osmisli vremeto. Zaslugata na Avgustin e vo toa [to uka`al na dve dimenzii na vremeto:

1) objektivnite orientiri koi postojat nadvor od na[ata svest,

2) subjektivnite orientiri - ritmite i do`ivuvawata na vremeto koi se utvrdeni vo samiot ~ovek.

Za merewe na vremeto mo`e da poslu`i bilo koja prirodna pojava dokolku ramnomerno i periodi~no se povtoruva: vrteweto na Zemjata okolu svojata oska (denot i no]ta), smenata na mese~evite fazi - lunarnata mese~ina, dvi`eweto na Zemjata po orbitata okolu Sonceto - godinata.

Pri sozdavaweto na edinstveniot sistem na vremeto nastanuvaat pote[kotii, bidej]i osnovnite edinici na vremeto - godinata, mesecot, denot i no]ta - ne se srazmerni (na primer, godinata ne sodr`i cel broj na denovi i no]i i taka natamu).

Kalendarot e eden od obidite da se otkrijat vremenskite ritmovi, da se sozdade model na vremeto, slika na vremeto, da se sostavi negoviot periodi~en sistem. Zaradi toa se zemaat razli~ni orientiri koi uslovno se smetaat za nepromenlivi. Kalendarot ne e samo proizvod na naukata, ne e samo tablica na matemati~ki formuli, tuku isto taka, i religiozno i filosofsko osmisluvawe na vremeto iska`ano so jazikot na matematikata. Ne e mo`no da se govori za to~nosta na vremeto. Toa e nedorazbirawe koe za nas postanalo voobi~aeno i poradi toa ne go do`ivuvame kako besmislenost; bidej]i ona [to e glavno, a naedno i edinstveno svojstvo na vremeto e negovata nepovtorlivost. Ne se povtoruva vremeto, tuku uslovnite orientiri za odbrojuvawe na vremeto. Primer e kartografskoto povtoruvawe na polo`bata na kosmi~kite tela niz odredeni periodi, koi nie uslovno gi zemame kako patokazi i etapi na vremeto. No duri i prostornite poklopuvawa na kosmi~kite vremenski orientiri se prividni i iluzorni, bidej]i celiot kosmos se nao\a vo dvi`ewe: milijardi galaksii kako "brodovi plivaat vo svojot nepoznat pat... koj znae kade" (Verharn).

Osobinite na kalendarot se ritmi~nost na strukturite (periodi~nost i harmonija) i to~nost vo odnos na zadadenite orientiri (odnosno na nivnoto prividno prostorno poklopuvawe). Osven toa, crkovniot kalendar mora da odgovara na bibliskoto u~ewe za vremeto, to est da zema vo predvid; sedmodnevnata nedela koja odgovara na etapite na sozdavaweto; denot i no]ta - kako najednostaven vremenski ciklus; kosmi~kite tela - Mese~inata, Sonceto i yvezdite kako vkupnost na vremenski orientiri. Na[a zada~a e da gi razgledame mo`nostite i osobinite na dvata kalendara - julijanskiot i gregorijanskiot - glavno vo odnos na liturgiskiot `ivot na Pravoslavnata Crkva.

Edna od osnovnite merni edinici na site kalendarski sistemi e godinata. Me\utoa, na mnogumina ne im e poznato deka godinata kako vremenski period ne se odreduva ednotipski. Sovremenata astronomija ima nekolku matemati~ki sliki na godinata.

1. Sideri~kata, odnosno yvezdenata godina e vremeto za koe Sonceto edna[ se svrtuva vo nebesnata sfera me\u nepodvi`nite yvezdi. Taa sodr`i 365, 2564 prose~ni son~evi denovi. Ovaa godina go zema vo predvid faktorot na yvezdite (na primer, polo`bata na Sonceto vo odnos na yvezdata Mala Me~ka), i poradi toa ima najcvrsti postojani orientiri i odgovara na bibliskoto u~ewe: "I go sozdade Bog Sonceto, Mese~inata i svetilata zaradi odreduvawe na vremeto" (vidi 1Moj. 14-19).

2. Tropskata godina - period na pominuvawe na Sonceto pome\u to~kite na proletnata ramnodnevnica; taa e ednakva na 365, 2422 prose~ni denovi. Nejziniot faktor e Sonceto (polo`bata na Sonceto vo odnos na Zemjata).

Matemati~kata slika na tropskata son~eva godina e pomalku postojana od yvezdenata.

3. Anomalisti~kata godina e period na preminuvawe na centarot na Sonceto niz perihelijumot na svojata vidliva geocentri~na orbita - 365, 2596 denovi.

4. Dragonskata godina - period na preminuvawe na Sonceto niz eden jazol na Mese~inata na ekliptikata (krugot na nebesnata sfera po koj pominuva vidlivata godi[na pateka na Sonceto) - 346, 6200 denovi.

5. Kalendarskata godina - 365 denovi vo prostata godina, 366 - vo prestapnata (denot i no]ta uslovno se zemeni kako nedeliva celina).

6. Lunarna godina koja se sostoi od 12 lunarni meseci - 354, 367 denovi.

Julijanskiot kalendar e orientiran na sideri~kata - yvezdenata godina. Grigorijanskiot na tropskata, son~evata godina, i poradi toa ne e mo`no da se sporeduva nivnata to~nost vo odnos eden sprema drug. Ovoj faktor mnogu kriti~ari na julijanskiot kalendar go ispu[taat od vid ili namerno go premol~uvaat. Me\utoa, to~nosta na julijanskiot kalendar ne mo`e da se razgleduva vo merkite na tropskata godina. Ovaa gre[ka koja na nau~nicite im e jasna obi~no ostanuva nezabele`ana od strana na [irokata publika.

Vo doblestite na julijanskiot kalendar spa\aat: strogata naizmeni~nost na prostite i prestapnite godini vo ritamot 3:1; podednakviot broj na prestapni godini vo kalendarot; vrskata i simetri~nosta na julijanskiot kalendar so lunarniot kalendar; ciklusot od 28 godini, koga vo denovite na nedelata se povtoruvaat istite broevi na denovi vo mesecot; ciklusot od 19 godini koga se povtoruvaat istite fazi na Mese~inata vo odnos na datumite na mesecot. Pashalniot ciklus ili Velikiot Indikt koj sodr`i 532 godini (28´10) - ciklus posle koj se povtoruvaat fazite na Mese~inata, denovite, nedelite i datumite na mesecot se povtoruvaat, odnosno praznikot na Voskresenie stanuva periodi~en.

Niz julijanskiot kalendar, niz negoviot matemati~ko-simvoli~en znakoven sistem vremeto se vocrkovuva vo ritmovite na bogoslu`eweto, osobeno vo Pashalijata. Vocrkovenoto vreme postanuva simvol i ikona na Ve~nosta.

Vo grigorijanskiot kalendar ~etiriesetgodi[niot period e 3 dena pokratok od julijanskiot poradi pretvorawe na trite prestapni godini vo obi~ni, i ovaa navidum nezna~itelna razlika ja naru[uva harmonijata i ritamot na kalendarot.

Grigorijanskiot kalendar e li[en od cikli~nost. Negovite periodi se tolku golemi [to toj prakti~no e pravoliniski; vo odnos na lunarniot kalendar toj ne e simetri~en tuku paralelen, zema vo predvid pomalku kosmi~ki faktori od julijanskiot (otsustvo na yvezdeni orientiri, negovite faktori - pominuvaweto na Sonceto niz geocentri~nata oska se promenlivi). Grigorijanskiot kalendar od site bibliski orientiri e koncentriran samo na dvi`eweto na Sonceto, koe se razgleduva od geocentri~na pozicija. Ja izgubil vrskata so lunarniot kalendar i poradi toa postanal tu\ na bibliskoto merewe na vremeto. Grigorijanskiot kalendar vo sporedba so julijanskiot po svojata struktura e poprimitiven, a negovite merni tablici se ponedodelkani i potromavi.

Ciklusot ovozmo`uva da se predvidi idninata i da se reproducira minatoto. Ritamot e `ivot, sekoe bitie - fizi~ko, biolo[ko i psiholo[ko pominuva vo odredeni ritmovi. Naru[uvaweto na ritmovite pretstavuva raspa\awe i smrt. Samiot zbor "kosmos" zna~i "ureduvawe na vselenata". Kosmi~kite ritmovi se manifestacii na negovata logizacija. Kade [to postoi zakon postoi i ritam. Nadvor od ritamot kosmosot ]e se pretvori vo haos.

Grigorijanskiot kalendar e prizemjen, toj namesto ritmovite gi fiksira klimatskite periodi na Zemjata; julijanskiot kalendar e kosmocentri~en, toj se obiduva da go dofati pulsot na vselenata. Vo julijanskiot kalendar, spored slikovitiot izraz na pitagorejcite i platoni~arite, "zvu~i muzikata na nebesnite sferi", a negovite merni tablici se noti na "yvezdenata simfonija". Ciklusot i krugot se simvoli na ve~nosta.

Grigorijanskiot kalendar, kako [to ve]e be[e re~eno, e pravolinijski. Pravata linija e slika na "odvratna beskone~nost", simvol na ovekovuvawe na vremeto, odnosno na neoduhotvorena materijalnost. Julijanskiot kalendar e eshatologi~en. Grigorijanskiot e utilitaren i tehnokrati~en. Toj e li[en od sekoj misti~en podtekst. Julijanskiot kalendar e kosmi~ka poema. Grigorijanskiot e suvo knigovodstvo. Grigorijanskiot kalendar, otkako ja izgubil ritmi~nosta, postanal destrukturilizira~ka sila.

{to pozitivno dal takanare~eniot "nov kalendar"? Vo grigorijanskiot kalendar na polugodi[teto, kvartalite i mesecite sodr`at razli~en broj na denovi. Denovite na nedelite ne se poklopuvaat so datumite na mesecite. Smenata na "rascepenite" nedeli se odviva nezavisno od dol`inata na mesecot. Brojot na denovi vo vekovite vo grigorijanskiot kalendar ne e ednakov. Prestapnite godini nemaat periodi~nost. Grigorijanskiot kalendar vo odnos na kosmosot pretstavuva provincijalizam (Son~eviot sistem namesto kosmosot). Toj e vrzan za zemnite pojavi, klimatskite godi[ni vremiwa, [to pretstavuva glaven argument na privrzanicite na grigorijanskata Pashalija. Me\utoa, ne treba da se zaboravi deka po~ituvaweto na to~niot kalendarski datum za odreduvawe na Voskresenie so ignorirawe na ostanatite faktori, vklu~uvaj]i ja nedelata vo sedmicata, bilo praksa na nekoi maloazijski zaednici: tie Voskresenie go slavele na 14-i nisan te`neej]i kon to~no povtoruvawe na istoriskiot datum na Hristovoto Voskresenie. Ovoj maloazijski obred bil osuden na Prviot Vselenski Sobor, a negovite sledbenici od toga[ se smetani za eretici - narekuvani se ~etriesetdesetnici ili kvadrodecimani. Zna~i, to~nosta na mesecot i datumot vo praznuvaweto na Voskresenie nemalo vrednost samo po sebe, a so ignorirawe na drugite bibliski faktori takvata praksa duri, kako [to e gore navedeno, e smetana za ednakva na eres (do pra[awata za Pashalijata ]e se dopreme podocna i ]e gi razgledame posebno, bidej]i toa pra[awe e od kardinalno zna~ewe za crkovniot kalendar).

Kalendarot kako osmisluvawe i logizacija na vremeto sodr`i vo sebe duhoven potencijal na pogled na svet na epohata i op[testvoto vo koi nastanal i se formiral. Julijanskiot kalendar e delo na aleksandrijskite astronomi. Aleksandrija bila edna od glavnite filosofski, religiozni i nau~ni centri vo svetot. Vo Aleksandrija `iveela najgolemata evrejska kolonija (do 200.000 lu\e). Tamu se odvivala plodotvorna sinteza pome\u starozavetniot monoteizam i anti~kata filosofija. Tamu podocna e sozdadena [kolata na biblijska egzegetika, koja se odlikuvala so privrzanost na alegori~noto tolkuvawe na Svetoto Pismo.

Vo Egipet i na Sinaj `iveele monasi i asketi judaisti i nivnite prozeliti (terapevti). A vo Aleksandrija [iroko bile rasprostraneti biblijskite knigi prevedeni na gr~ki jazik. Aleksandrija pretstavuvala raskrsnica na kulturite na Egipet i Rim, Judeja i Helada. Egipet bil potonat vo mislite za ve~nosta, a kolosalnite piramidi pretstavuvale stremewe kon nea.

Godinata na julijanskiot kalendar e povrzana so yvezdenata godina, no nejzinata formula ne se poklopuva so yvezdenata godina, tuku za 9 minuti i 1 sekunda e pomala od nea; godinata na julijanskiot kalendar e pogolema od son~evata tropska godina za 11 minuti i 14 sekundi. Sozigen1 gi imal vo racete tablicite na Hiparh2, no ne gi prifatil, poradi [to mo`e da se ka`e deka godinata na julijanskiot kalendar po broj~anata karakteristika pretstavuva nekoja sredna veli~ina pome\u sideri~kata i tropskata godina, nivna harmonizacija koja e pobliska na yvezdenata godina. Vo toa go gledame providencijalnoto zna~ewe na julijanskiot kalendar za Crkvata. Koga godinata na julijanskiot kalendar vo potpolnost bi se poklopuvala so sideri~kata godina praznikot na Voskresenie brzo bi se oddale~il od zemnite koordinati; koga bi se poklopuvala so tropskata bi bil isklu~en od kosmi~kite faktori, od takanare~enata "vistinska godina" i vrzan samo za godi[nite vremiwa na Zemjata. Vo vtoriot slu~aj bi se izgubila samata ideja za Voskresenie, preobrazuvaweto ne samo na Zemjata, tuku i na seceliot kosmos niz preobrazuvaweto na ~ove[tvoto. Julijanskiot kalendar gi zema vo predvid i kosmi~kite faktori, godi[nite vremiwa na zemjata i lunarnite (sinodi~ki) meseci.

Sovremenite kriti~ari na julijanskiot kalendar govorat za neto~nosta na kalendarot kako za negova gre[ka ili nesovr[enstvo. Me\utoa, tie go gubat od predvid o~igledniot fakt deka gre[kata ne mo`e da sozdade harmonija, deka od nesovr[enstvoto ne mo`e da proizleze cela niza na vremenski ciklusi koi ja pravat slikata na vremeto neobi~na po svojata ubavina me\u drugite kalendari.

Vremeto e nedofatliva supstancija, vremeto e tajna i kako tajna toa mo`e da bide izrazeno i zabele`ano niz simvoliтe. Julijanskiot kalendar e ikonografsko izrazuvawe na vremeto, toa e sve[tena ikona na vremeto.

Vklu~uvaweto na kosmosot vo ve~nosta

   Vo Bibliskata kniga "Postanok" e re~eno: I vide Bog (najvisok stepen na sigurnost) deka se [to sozdade e mnogu dobro, odnosno preubavo (1Moj. 1, 31).

Poa\am od Bibliskoto Otkrovenie i postulatite na drevnite filosofi deka ubavinata e svojstvo na vistinata, i poradi toa ubavinata e - yvezda-vodilka /polarna yvezda/, koja vodi kon vistinata. Ako julijanskiot kalendar vo sporedba so grigorijanskiot e ubav (negovata matemati~ka slika e harmoni~na i prefineta), toga[ toj ima dopolnitelna mo`nost poto~no i popotpolno da ja izrazi "fizi~kata su[tina" na ona [to filosofite go narekuvaat noumeni i celishodni idei, a fizi~arite dinami~ni zakoni na vselenata. Mislata za gnoseolo[kata vrednost na ubavinata mo`e da izgleda paradoksalno, no taa e stara kako i samiot svet.

Poznatiot teoreti~ar na fizikata A. Poenkare vo knigata "Matemati~ko tvore[tvo" tvrdel deka "ubavite formuli se na pove]e korist", i pi[uval za posebnoto estetsko ~uvstvo na nau~nicite (kako nau~nata intuicija), a koe im e nepoznato na profanite vo naukata koi vo nego se somnevaat i duri na toa se potsmevaat.

Poznatiot [vedski fizi~ar, dobitnikot na Nobelovata nagrada Hanes Alven, prou~uvaj]i go tvore[tvoto na istaknati sovremeni nau~nici, do[ol do sledniot zaklu~ok: "Iako imiwata na golemite nau~nici-teoreti~ari se dobro poznati nema sekoj pretstava za toa kako tie rabotat. Del od nivnata rabota potsetuva na dejnosta na umetnikot. Kako [to slikarot gi izrazuva svoite misli i ~uvstva vo boi, skulptorot vo glina, muzi~arot vo zvuci, taka i profesionalecot vo nau~nata umetnost koristi formuli i zakoni, koi kako sekoj bogat odraz na svetot koj ne opkru`uva pretstavuvaat stepen na ubavina. Najgolemata pofalba koja teoreti~arot mo`e da ja zaslu`i, poka`uvaj]i novo izvedena formula, e voshiteniot vosklik na negoviot kolega: "Kolku e ubava!"

Fakti~ki, ubavinata na formulata od ubavinata na muzikata ne se razlikuva pove]e otkolku ubavinata na muzikata od ubavinata na slikata... Starite Grci astronomijata ja vbrojuvale vo ubavi umetnosti, nejzina muza bila Uranija.

Na mnogu na[i sovremenici im se ~ini deka fizi~kata formula ne e voop[tena tipska i vo broevi kodirana slika, tuku skulptura, fotografija na fizi~ki fenomen. Me\utoa, matematikata i fizikata pretstavuvaat prekr[uvawe na slikite na pojavite niz ~ove~kata svest so cel na pronao\awe na op[ti zakoni i zakonitosti, ritmovi i ciklusi na nekoi postojani principi svojstveni na pojavite. Na matemati~arot-teoreti~ar mu e potrebna mo] na zamisluvawe za da izgradi slo`eni i ~esto neo~ekuvani kombinacii, i sposobnost za filosofsko apstrahirawe za da gi pronajde op[tite zakoni. Poznatiot fizi~ar Bor za svojot drugar rekol: "Nema[e dovolno fantazija za matematika, pa postana vesnik".

Vo sinteti~koto mislewe na drevnite filosofi ubavinata bila kategorija na najvisoki realii. Za Platon ubavinata e dlaboko misti~na. Toa e svetlina na Bo`estvenata ideja, praslika na svetot. Du[ata vo sostojba na misti~no vdahovenie na "bo`estveniot eros" ja sozercuva ubavinata na prvobitnite idei (dijalog "Fileb").

Svetot za pitagorejcite i platoni~arite kako proizvod na Najvisokata Ubavina vo sebe gi sodr`i principite na harmonija i senkata-odraz na preubavoto. Za pitagorejcite "neboto e - harmonija i broj". Kosmosot ne e samo poredok, tuku i ukras i ubavina.

Golemite nau~nici od starite vremiwa i mnogu nau~nici od novoto vreme - Maksvel, Bor, Ajn[tajn, Hajzenberg, pri re[avawe na fizi~kite i matemati~kite zada~i poa\ale od principot na ubavinata i harmonijata na vselenata. Osnova~ot na kvantnata mehanika Hajzenberg pi[uval: "Naukata na novoto vreme poka`uva deka vo svetot koj ne opkru`uva ne se nepromenlivi geometrijskite oblici tuku dinami~nite zakoni, (i) harmonijata na pitagorejcite ja barame vo matemati~kite strukturi". Bor se trudel fizi~kite zakoni da gi pretstavuva vo vidlivi sliki.

Vo drevniot svet astronomijata i matematikata se smetani za sakralni nauki. Platon u~el deka bez znaewe na matematikata i muzikata nikoj ne smee da go prestapuva pragot na filosofskite [koli.

Matematikata i muzikata pretstavuvaat proniknuvawe vo tajnite na svetskata harmonija. Broevite pitagorejcite gi doveduvale vo sostojba na intelektualna ekstaza, muzikata vo sostojba na emocionalna ekstaza. Du[ata na mudrecite, slu[aj]i muzika, posebno dorskite melodii, vo svojata potsvest gi sozercuvala sve[tenite broevi. Muzikata bila zdanie na brojni nizovi i formula nadvor od granicite na znacite i refleksija vo carstvoto na logosot na du[ata.

Matemati~arot koj gi sozdaval formulite ja ~uvstvuval muzikata, napevite i harmonijata na ovie formuli. Toj ja ~uvstvuval nivnata harmonija i sovr[enstvo, ili obratno, nivnata destruktivnost i raspad. Brojot za pitagorejcite ne bil samo merna edinica, tuku i kvintesencija na pojavata, nejzin postojan indeks. Broevite ne gi odreduvale samo merite i odnosite pome\u predmetite, vo broevite bile kodirani fenomenite na vselenata, nejzinoto minato i idnina.

Aleksandrija imala posebno zna~ewe vo duhovnata istorija na anti~kiot svet. Taa bila legura na predanieto, civilizaciite i kulturite na Azija, Afrika i Evropa. Taa bila nasledni~ka na drevnite is~eznati civilizacii, pogrebani kako vo ogromen sarkofag, pod `e[kiot pesok na Sahara. Kupot na kamewa, pocrveneti i ispukani od sonceto, i peso~nite ridovi na Sahara nalikuvaat na vo bura i odnenade` podignati kameni branovi na beskrajnoto mrtvo more vo koe se pogrebeni, kako potonati brodovi, gradovi i naselbi na hamitskite dr`avi.

Egipetskite piramidi ne go zaprepastuvaat ~ovekot samo so grandioznosta na oblicite tuku i so visokata to~nost na matemati~kite i astronomskite presmetuvawa, i so mo]niot tvore~ki genij na nivnite tvorci koi nao\ale neo~ekuvani i nepovtorlivi re[enija za sekoja arhitektonska kompozicija. Sovremenite nau~nici ne prestanuvaat da se ~udat na dlabokite poznanija na yvezdenite karti na neboto, in`inerskite talenti na bezimenite graditeli na piramidite i hramovite. Piramidite, potonati vo letargi~en son, rakotvornite karpi-grobnici stojat na krajbre`ieto na pustinata kako nadgrobni spomenici na grobi[tata na drevnite civilizacii.

Hamitskata civilizacija rano do[la vo dopir so semitskata (haldejskata i izraelskata), a potoa so arijskata (persijskata i gr~kata). Vo drevnite rabinski predanija postojat prikazni za besedite na Haldeecot Avraam so egipetskite mudreci, tie razmenuvaat znaewa od matematikata i astronomijata. Od vremeto na Aleksandar Makedonski Egipet vleguva vo orbitata na helenskiot svet. Aleksandar Veliki re[il da sozdade svetska imperija. Negovata zamisla ne se ostvarila, no Aleksandrija - ~edoto na Aleksandar - postanala intelektualna prestolnina na ogromna religija i cela epoha. (Podocna kalif Omar vo 7-ot vek po R. H. ja zapalil Aleksandrijskata biblioteka koja bila najgolema na svetot. So starite rakopisi od pergamentite i papirusite osvojuva~ite gi lo`ele gradskite sauni 8 meseci. Zaedno so bibliotekata umrela i Aleksandrija: taa bila pogrebena pod pepelot na zapalenite knigi kako Pompej pod pepelot na Vezuv. Na nejzino mesto se rodil nov grad - Al-Iskandar).

Za vreme na prestojot na Julij Cezar vo Egipet caricata Kleopatra mu go pretstavila poznatiot aleksandrijski astronom i matemati~ar Sozigen, na kogo Cezar mu dal nalog da napravi kalendar. Sozigen ne go poznaval samo heliocentri~niot sistem na Aristarh Samoski, tuku i kosmocentri~nite sistemi na pitagorejcite koi za centar na Vselenata go smetale kosmi~kiot plamen - energetskiot izvor koj ne se gleda od orbitata na zemjata. Aleksandrijskite astronomi predvodeni od nego, sozdale eden od najsovr[enite kalendarski sistemi na svetot (sozdaden 46 god. pred R. H., podlo`uvan e na nezna~itelna korekcija vo 1-i i 4-i vek po R. H.). Sozigen za osnova na kalendarot ja zel yvezdenata godina zemja]i ja vo predvid tropskata godina i sozdal astronomska tabela so takva ubavina i harmonija, koja mo`ela da go voshiti i samiot Pitagora. Postoi mistika na broevite. Pitagorejskata [kola za posebno zna~ajni vo misti~na smisla gi smetala onie broevi od koi mo`e da se izvle~e koren. Platonskata tradicija, koja ima mnogu zaedni~ko so pitagorejstvoto gi izdvojuvala 1, 3 i 10 (1 - to~ka, vonmaterijalen broj; 3 - prv realen broj, tristraniot atom na ognot i osnova na drugi pove]estrani modeli na atomot; 10 - polnotija, pleroma, sodr`i vo sebe cifri od koi se gradat site broevi).

Vo hristijanskata simvolika edinicata i trijadata se odnesuvaat na Bo`estvoto i Negovata Ispostas, a deset go ozna~uva sovr[enstvoto, polnotata i zavr[enosta. }e ja prika`eme matemati~kata slika na julijanskata godina vo nejzinite elementarni ciklusi - denovi:

3²(243)+3(81)+3³(27)+3²(3)+3°(1)+1¹(1)+0,5²(0,25)0365, 25

- brojot na denovite na julijanskiot kalendar

Trite osnovni ciklusi na julijanskiot kalendar ni ja davaat slednata slika> prviot ciklus e smena na tri prosti i edna prestapna godina (3 i 1), trijada i edinica - sve[ten simvol na Bo`estvoto.

Vtoriot ciklus e poklopuvawe na broevite na mesecot i denovite na nedelite na sekoi 28 godini; zbirot na ovie broevi (2+8) dava 10 (pleroma, sovr[enstvo i zavr[enost).

Tretiot ciklus e poklopuvawe na Mese~evite meni so broevite na mesecot na sekoi 19 godini (1+9=10). Isto taka, pleroma.

Sve[teniot ciklus na hristijaniziraniot i vocrkoven julijanski kalendar e Velikiot Indikt - Pashalniot krug, toa se 532 godini. Zbirot na broevite 5+3+2 povtorno dava pleroma - 10.

Dali vakvite ravenki mo`at da bidat ednostavno poklopuvawe ili toa e misti~en podtekst na kalendarsko-astronomskata tablica?

Trite ciklusi na julijanskiot kalendar imaat zbir na cifrata 10, a spored u~eweto na hristijanskite egzegeti 10³=1000 - ozna~uva ve~en `ivot, sovr[enstvo vo Boga koe nema kraj, slu`i kako simvol na ve~nosta. Ritmovite i ciklusite na julijanskiot kalendar pretstavuvaat vklu~uvawe na kosmosot vo ve~nosta.

Julijanskiot kalendar, kako yvezden, ja zema vo predvid i vistinskata godi[na pateka na Zemjata okolu Sonceto. Tropskata godina e dvi`ewe na to~kata na ramnodnevnica kon zamislenoto dvi`ewe na Sonceto. Ova dvi`ewe na to~kata na ramnodnevnicata ja ~ini razlikata pome\u yvezdenata godina i son~evata za otprilika 21 minuta godi[no, a kaj julijanskiot kalendar za 1 minuta, [to za 128 godini iznesuva 24 ~asa. Ne mo`e da se ka`e deka tropskata godina e poto~na od yvezdenata, no e povidliva i poo~igledna, taa gi re[ava utilitarnite zada~i povrzani so klimatskite periodi i organskite fazi na `ivotot na zemjata. Yvezdenata godina e godina na filosofite i misti~arite, tropskata godina e godina na zemjodelcite i zanaet~iite.

^ove~kata svest koja se racionalizirala i opredmetila vo "novoto vreme" prestanala da gi ~uvstvuva kosmi~kite ritmovi, prefrlaj]i se na periodi~nosta na zemnite pojavi, povrzani za prakti~niot utilitaren ~ove~ki `ivot, i yvezdenata godina bila potisnata od son~evata godina. Najgolemata dobrodetel na julijanskiot kalendar - ritmovite i cikli~nosta - materijalisti~kiot pragmati~en um po~nal da ja do`ivuva kako gre[ka vo mereweto (iako u[te Vaviloncite vo 11 vek pred R. H. i Sumerite vo 2 milenijum pred R. H. znaele za razlikata pome\u son~evata i yvezdenata godina3).

Kako privrzanici na kalendarskite reformi nastapile papite Sikst IV, Kliment VII, Grgur (Grigorij) XIII - inspirator na Vartolomejskata no], i vo negovo vreme reformata bila ostvarena. Vo rabotata na grigorijanskiot kalendar najaktivno u~estvuval jezuitskiot red. Komisijata ja predvodel jezuitot Hristov Klaudij. Rabotata e zavr[ena vo 1582 godina. Poradi toa vo Rim e napravena medalja so likot na papata Grigorij i natpisot (Grigorij - najdobriot vrhoven `rec). No kalendarot predizvikal burna polemika vo samiot katoli~ki svet. Vode~ki nau~nici od 16 vek, a posebno Vijet koj se narekuva tatko na sovremenata algebra, tvrdele deka grigorijanskiot kalendar e astronomski neosnovan4. Vo protivnicite na noviot kalendar spa\a poznatiot Skaligeri - osnova~ot na nau~nata hronologija.

Mnogu istaknati astronomi istapuvale protiv reformata ili namesto nea gi predlagale svoite sistemi. Za da gi prekine opasnite sporovi papata Grigorij izdal dekret so koj se zakanuval so izop[tuvawe od crkvata na onie koi ]e odbijat da go prifatat noviot kalendar.

Razlikata pome\u julijanskiot kalendar i tropskata godina - 24 ~asa za 128 godini - do voveduvaweto na grigorijanskiot kalendar iznesuvala 10 dena (poto~no okolu 11). Vo noviot kalendar ova vreme bilo anulirano, kalendarot e orientiran samo na tropskata godina; brojot na prestapnite godini vo vekot e izmenet, poradi [to kalendarot prakti~no ja izgubil periodi~nosta i ritmi~nosta.

Crkvata, zaboravaj]i na svoeto merewe na vremeto, na samata ideja na vremeto, se pot~inila sebe na opservatorijata, za koja grigorijanskiot kalendar ni od daleku ne e sovr[en sistem na tropskata godina. Postojat poto~ni merewa na son~evata godina, sozdadena kako pred grigorijanskiot kalendar, taka i posle nego. Pred grigorijanskiot kalendar se kalendarite na drevnite Inki, Omar Hajam i Skaligeri (lunarniot arapski kalendar e astronomski, isto taka, posovr[en od grigorijanskiot). Poto~nite broj~ani merewa na tropskata godina gi davaat kalendarite na 20 vek - na Sikite i Svetskiot kalendar koj OON go prifatila vo 1954 godina. Intenzivno se razrabotuvaat novi kalendarski sistemi so razli~ni broj~ani karakteristiki na nedelite i mesecite.

Poradi toa Crkvata, ako trgne po patot na kalendarsko reformatorstvo i ako se orientira na tehnokratskiot svet, mora neprekinato da gi menuva astronomskite kalendari, postojano da go kr[i i deformira ustavot i formite na svoeto bogoslu`ewe.

Simptomati~no e toa [to neodamna Atinskiot univerzitet se obratil na Gr~kata Crkva so niza na preporaki, vklu~uvaj]i go i sovetot da se prifati noviot, takanare~en univerzalen kalendar.

Crkvata mora da gi so~uva svoite misti~ni znaewa, svoeto duhovno viduvawe na vremeto i ve~nosta, svoeto Sveto Predanie. Sekularizacijata e profanizirawe i umrtvuvawe na Crkvata. Takvata Crkva ne ]e mo`e da stoi nad svetot, tuku ]e se najde pod nego, svetot ]e ja prezira kako toj da ja izdr`uva, i taa, potro[uvaj]i go svoeto bogatstvo, na krajot na krai[tata, ne ]e mu bide potrebna na svetot.

Kopne` po reformi

Kalendarot e sistem za merewe na vremeto. No [to e vremeto?

Vremeto e ednodimenzionalna veli~ina koja pretpostavuva tri fazi: minato, sega[nost i idnina.

Realno - minato nema. Vo odnos na ~ovekot minatoto postoi kako ~uvstvo. Realno - idnina nema. Vo odnos na ~ovekot idninata e predviduvawe. Idninata e mo`nost, minatoto e ona [to vo sega[nosta ima svoi posledici. Nie ~uvstvuvame deka site na[i definicii na vremeto imaat nekoi nedostatoci.

Bla`eni Avgustin vo svojata besmrtna kniga "Ispovedi" pi[uval: "Znam [to e vremeto koga za toa ne me pra[uvaat, a koga me pra[uvaat, [to pove]e razmisluvam vo pogolema nedoumica sum". Idninata e nebitie, minatoto e nebitie, sega[nosta e granica pome\u dve bezdni na nepostoeweto, zrak, tenok kako geometriska linija koj neprekinato lizga od idninata kon minatoto.

Nikola Kuzanski rekol: "Ve~nosta e zavien kolak, a vremeto e razvien kolak". Za panteistot Kuzanski ve~nosta e potencija na vremeto, a vremeto modifikacija na ve~nosta. No i preminuvaweto na vremeto vo ve~nost, a ve~nosta vo vremeto go prinuduva ~ovekot da go pretpostavuva minlivoto nebitie na ve~nosta ili traeweto na ve~nosta kako nekoj interval pome\u dva vremenski perioda, odnosno doveduva do apsurden zaklu~ok za po~etokot i krajot na ve~nosta.

Hristijanstvoto na ve~nosta gleda kako na iskonsko bitie, kade se zaedno idninata, sega[nosta i minatoto, kade is~eznuva nepovratnosta, nepovtorlivosta i ednostranoto traewe na vremeto, odnosno asimetrijata na vremeto. Vo vremeto: nebitieto go golta bitieto. Vo ve~nosta: bitieto ne e progoltano od strana na nebitieto, tuku samo ja golta potencijata na nebitieto.

Vremeto, spored na[e mislewe, e diskretno dvi`ewe na fizi~kata i duhovnata materija. Sovr[enstvoto na diskretnoto dvi`ewe e harmonija, ritam i cikli~nost. Nesovr[enstvoto na diskretnoto dvi`ewe e disharmonija na negovite branovi energii koja uslovno mo`e da se nare~e entropija na vremeto.

Ve~nosta e pogolema tajna od vremeto. No govorej]i so nedodelkaniot ~ove~ki jazik, uslovno i metafori~no, mo`e da se pretpostavi deka ve~nosta kako sovr[ena forma na sovr[enoto bitie pretstavuva otsustvo na diskretno dvi`ewe, energetska zbienost, kade energijata dobiva svojstva na nepovratnost i ne se pretvora vo \ubre na entropijata, kade bitieto ne se ostvaruva vo molekularno-atomski strukturi tuku vo ednostavi energetski monadi na koi sli~no postanuva voskresnatoto ~ove~ko telo i preobrazeniot kosmos.

Vremeto kako diskretno dvi`ewe e ritam i harmonija. Ve~nosta e bezmolvie - ne kako otsustvo tuku kako polnotija na nejzinoto sovr[enstvo. Komunikativnite simvoli na ve~nosta se kosmi~ki ritmovi. Julijanskiot kalendar gi zema vo predvid kosmi~kite ritmovi, se dopira so niv, gi odrazuva. Zna~i, samiot julijanski kalendar e harmoni~na ikona na ve~noto.

Crkvata e ikona na ve~nosta na zemjata, toa e pojava na ve~nosta vo vremeto, odnosno mo`nost na preminuvawe od vremeto vo ve~nosta. Pulsot na Crkvata - kalendarot - mora da bide yvezden, a ne son~ev, kosmocentri~en, a ne heliocentri~en.

Vo Svetoto Pismo ni e otkrieno deka ]e bide novo nebo i nova zemja (2Pet. 3, 13; Otkr. 21, 1). Poradi toa poleto na dejstvo na Crkvata ne e geo ili helioplanetarno tuku metakosmi~no. Misijata na Crkvata e preobrazba i oduhotvoruvawe na Vselenata niz spasenie i preobrazba na nejzinata ipostas - ~ovekot.

Kalendarot e oblik na istorisko se]avawe, zape~ateno vo periodite i ritmovite kako vo akordi. Na mnogumina ovaa misla im izgleda ~udno i nesfatlivo. Zaradi sporedba da se obrneme na fenomenot na ~ove~koto se]avawe. Pamteweto i prisetuvaweto se odviva spored principot na sli~nost i analogija. Prisetuvaweto li~i na reproducirawe na slika na osnova na nejzinite so~uvani fragmenti ili pak, na re[avawe na algebarska zada~a. Ovie fragmenti pretstavuvaat kodirani sozvu~ja koi so~inuvaat akord. Celata sodr`ina na na[iot psihi~ki `ivot se smestuva vo se]avaweto po kodirani sistemi, od koi sekoj ima svoj indeks. Sme naviknale da smetame deka se]avaweto operira so zborovi i setilni sliki. Me\utoa, vo ~ove~kata potsvest, vo magacinite i kilerite na se]avaweto, se ~uvaat kodirani zapisi sli~ni na genetski kod koj samo na nivo na svest se reproducira vo vid na slika i zborovi. Mo`no e ovaa ogromna rabota na sostavuvawe na katalogot na se]avaweto da se odviva vo son. Postoi mislewe deka vo dlabokite fazi na sonot nema soni[ta. Nema oblici na soni[ta kako interpretacija na pismata i kodovite vo sliki i zborovi, no se odvivaat procesi na viduvawe na son kako obrazuvawe na soni[ta i konstrukcija od samite kodovi, bez nivno reflektivno de[ifrirawe. Eden od najva`nite elementi na kodot na pamteweto e ritamot i sozvu~nosta. Pasternak pi[uval: "Akordite se dnevnik". Poetite glavno se zanimavaat so svojata potsvest. Vo starite vremiwa tie se po~ituvani zaedno so prorocite, no i sega poetite ponekoga[ govorat vistina.

Konstrukciite na kodovite na se]avaweto se gradat na ritmovite. Diskretnoto dvi`ewe na mislite, kako i sekoe diskretno dvi`ewe, bara ritam. Inaku toa se pretvora vo disharmonija i haos. Zo[to muzikata go obzema i go pleni duhot? Zo[to poezijata dava naslada? Zatoa [to melodijata i ritamot se srodni procesi na na[ata potsvest, preku bioritmovite i psihoritmovite. Sklerozata i psihi~kite bolesti ja naru[uvaat simetrijata i harmonijata vo elektrogramot na ~ove~kiot mozok. Poradi [to silnite emocionalni potresi (radosta i tagata) predizvikuvaat instiktivna potreba za peewe? Na primer, pla~ot na grobot i ta`eweto? Baqmont pi[uval: "Malku e da se pla~e, treba harmoni~no da se rida". Niz ritamot i harmonijata na peeweto se doveduvaat vo red psihofizi~kite ritmovi naru[eni od eksplozijata na emocionalnoto do`ivuvawe. Peeweto pretstavuva va`na strana na bogoslu`eweto, raspolo`enie na ~ove~kiot duh. Poradi toa drevnata Crkva strogo vnimavala vo peeweto vo hramovite da ne proniknat svetski i strasni melodii.

Koga se govori za harmonija treba da se setime na poznatiot zakon na Okam: "Ne smee bez potreba da se umno`uva brojot na su[tinite". Ovoj zakon odgovara na istiot princip: vo harmoniskata niza se bara pomalku su[tina i napor otkolku vo neharmoni~noto za dostignuvawe na istiot rezultat. Vo celata Vselena od metagalaktikata do atomot mo`at da se sogledaat ritamot i poredokot, zakonot i harmonijata. A modernata muzika ~esto se pretvora vo antimuzika. Muzikata koja e li[ena od melodija i ritam vo sebe nosi eksploziven naboj. Taa razoruva~ki deluva na ~ovekot i okolnata priroda. Cvetaeva pi[uvala: "Muzikata e bunt". Muzikata vo nejzinata potsvest bila bunt i poradi toa nejzinite stihovi li~at na slikite na Valpurgiskata no]. Pasternak vo edna od svoite pesni pretpostavuval deka vo "~etvrtata generacija" muzikata ]e postane "javawe na Valkirite".

I sovremenata apstraktna umetnost pretstavuva izleguvawe od kosmi~kite ritmovi. Toa ne e samo fiksacija, tuku i inducirawe na eksplozija, katastrofa. Rok i pop muzikata pretstavuvaat disonantna lavina na zvuci, konvulzii i agonija, slika na prvobitniot haos i idnata bogoostavenost. Po koncertite na rok i pop muzika se odvivaat sceni na masovna psihoza i histerija koga doa\a i do ubistva i samoubistva. Doka`ano e deka zvuci na sli~na muzika duri i na zna~itelna oddale~enost kaj `ivotnite mo`at da predizvikaat bolest i smrt. Isto taka, postojat podatoci deka melodi~nata muzika go zabrzuva rastot na rastenijata, a deka haoti~nite zvuci gi gu[at i zaglu[uvaat. @ivotot na ~ovekot i op[testvoto vo merkite i strukturite na kalendarskiot sistem, vo periodi~noto i ritmizirano vreme nosi vo sebe se]avawe na minatoto i predviduvawe na idninata. Promenata na formite na mislewe e povrzana so novi ritmovi, zatoa vo istorijata na ~ove[tvoto mo`e da se najdat paraleli pome\u socijalnite potresi i intenzivnata izrabotka na novi kalendarski sistemi.

Vo paganskiot svet postoele razli~ni kalendarski sistemi. Najto~nata godina bila godinata na staroegipetskiot kalendar kade kako orientir slu`ela yvezdata Sirijus. I Julij Cezar za vreme na prestojot vo Egipet mu nalo`il na poznatiot astronom Sozigen da napravi posovr[en astronomski kalendar. Ne se znae dali Sozigen bil monoteist ili paganin, no vo sekoj slu~aj kako isklu~itelno obrazovan ~ovek na svoeto vreme bil zapoznaen so u~eweto na Biblijata. Negovata prefineta nau~na intuicija koja se grani~ela so misti~nata proniklivost dava mo`nost da se pretpostavi deka toj ne bil li[en od Bo`estveno otkrovenie - makar na nivo na sibilskite proro[tva. Egipetskite piramidi po svojot oblik potsetuvaat na atomot na ognot vo oblik vo koj go prika`uvale pitagorejcite i platoni~arite. Po slikite na egipetskite piramidi, koi se izraboteni re~isi vo ikonografski stil bez direktna iluzorna perspektiva mo`e da se sudi za misti~nite znaewa i prozorlivosta na nivnite tvorci. Helada razmisluvala, Rim vojuval i upravuval, Egipet sozercuval. Helada ja sozdala evropskata filosofija, Rim - politikata, Egipet - matematikata i astronomijata. Egipet na zemjata gledal niz yvezdenoto indigo na neboto. Sozigen brzo ja zavr[il kolosalnata rabota.

Vo 46 godina pred R. H. kalendarot bil zavr[en, vo 45 godina toj postanal dr`aven kalendar. Vo 44 godina bil ubien Julij Cezar, kako smrtta da ~ekala da se zavr[i ovaa ogromna rabota, poveli~estvena od izgradbata na Keopsovata piramida. Sozigen kako golem kompozitor ja napi[al nenadminlivata simfonija na vremeto.

Julijanskiot kalendar bil sozdaden na osnova na staroegipetskiot kalendar. Yvezdenata godina ja zema vo predvid realnata polo`ba na Sonceto vo odnos na oddale~enite yvezdi, taka [to prakti~no e postojana. Son~evata godina go zema vo predvid dvi`eweto na to~kata na ramnodnevnicata vo sredba so Sonceto, koja se odviva so postepeno zabrzuvawe; od pominuvaweto na sonceto niz to~kata na proletnata ramnodnevnica zavisat klimatskite periodi. Vo drevni vremiwa tie obi~no gi sodr`ele samo letoto i zimata, a podocna - ~etiriте godi[ni vremiwa.

Yvezdeniot kalendar vo astronomijata se narekuva vistinski, toj e matemati~ki poto~en i popostojan. Son~evata godina e povrzana so zemjodelskite raboti, sto~arstvoto i zanaetite i zatoa e pomalku to~na, no e poprakti~na i "poo~igledna".

Znacite na zodijakot niz koi pominuva sonceto ja pretstavuvaat slikata na yvezdenata godina. Vo son~evata godina slikata na znacite na zodijakot se pomrdnuva. Znacite na zodijakot se sakralni hijeroglifi na kosmi~kiot svet. Prika`uvaweto na znacite na zodijakot vo drevnite hramovi svedo~i za toa deka za godina na bogoslu`ewe vo hramot se priznavala yvezdenata godina. Razlikata pome\u yvezdenata i tropskata godina iznesuva otprilika 20 minuti, no ovaa razlika postojano se zgolemuva.

Koga Hristos se rodil Judeja bila vo sostavot na Rimskoto carstvo. Taa vleguvala vo sostavot na Sirijskata provincija. Datumot na Hristovoto ra\awe i site glavni nastani od Negoviot zemen `ivot Crkvata gi obele`uva po julijanskiot kalendar. Istorijata na Crkvata, isto taka, bila zabele`ana vo znakovniot sistem na julijanskiot kalendar. Da se promeni kalendarot zna~i istrgnuvawe od ovie broevi. Mo`e da ni se ka`e deka nie slavime nastani, a ne broevi, no broevite go ostvaruvaat ritamot, postapnosta i redosledot na nastanite. Bibliskite nastani se dadeni vo kosmi~ki akordi, ~ii noti gi pretstavuva kalendarot. Zamenata na kalendarskiot sistem ja naru[uva ili menuva ovaa harmonija. Naporedno so julijanskiot kalendar vo nizata na provincii postoele lokalni arhai~ni kalendari, koi glavno imale kultno zna~ewe. Do 4 vek tie postepeno is~eznuvale (me\utoa, vo nekoi mesta postoele zaedno so julijanskiot do 5-6 vek).

Julijanskiot kalendar imal ogromno zna~ewe za Crkvata. Taa dobila edinstveno merewe na vremeto, edinstven kalendar za bogoslu`ewe vo hramot i mo`ela sinhrono da gi obele`uva praznicite, postovite i drugite crkovni datumi. Po~ituvaweto na julijanskiot kalendar go povrzuvalo minatoto so sega[nosta i idninata vo isti vremenski ritmovi.

Od kade proizlegle prvite kriti~ari na julijanskiot kalendar? Vo Vizantija najpoznati od niv se Grigorij Nikifor i Isak Argik.

Grigorij Nikifor e pretstavnik na racionalisti~kata struja na vizantiskata filosofija, koja se rodila od panteisti~kiot sistem na Jovan Ital. Toj bil enciklopedijski obrazovan ~ovek - istori~ar, filosof, matemati~ar i astronom. Vsu[nost, nekoi od negovite sovremenici (Akindin) uka`uvale deka negovite poznanija se pove]e op[irni otkolku dlaboki i temelni i deka toj ~esto se fa]a za rabota ne prou~uvaj]i ja kako [to treba. Girorij Nikifor bil protivnik i oponent na svetitelot Grigorij Palama, za[titnik na svetoote~koto u~ewe za Tavorskata Svetlina, za ve~nite Bo`estveni energii vo koi se vklu~uva i ~ovekot niz pravoslavnata askeza. Antipalamitite ne gi priznavale ve~nite Bo`estveni sili i energii, a Tavorskata Svetlina ja smetale za atmosferska pojava. Na protivnicite na Grigorij Palama isihazmot, zasnovan samo na bezmolvie i molitva, im bil nesfatliv. Tie ne samo [to go negirale, tuku go pravele predmet na potsmev, pa duri i na politi~ki intrigi. Grigorij Nikifor bil privrzanik na unijata so Rim i ja sostavil svojata programa za obedinuvawe koja se odlikuva so relativizam.

Kako vtor protivnik na julijanskiot kalendar, kako [to e gore re~eno, nastapil Isak Argik, vizantijski monah. Podocna Crkvata otkrila deka toj bil taen paganin i anatemisan e na Pomesen Sobor. Mo`no e toj da pripa\al na misteriozniot kru`ok na filosofi koi fantazirale za preporod na golema Grcija so nejzinite paganski kultovi i filosofski [koli. Vakvite sojuzi postoele do samiot pad na Vizantija.

Vo 11 vek Katoli~kata crkva ja prekinala vrskata so Vselenskata Crkva. Pred se, bilo izgubeno misti~noto edinstvo. Katoli~kata crkva bila orientirana na svetskata kultura i civilizacija. Istokot, ako za toa e mo`no da se govori vo psiholo[kо voop[tuvawe e sozercuva~ki i dlabok, a Zapadot dejstven. Crkvata svojata pastva ja podgotvuva za Carstvoto Bo`jo, koe se ra\a vo dlabo~inite na ~ove~kite srca vo stradawata i nepostojanostite na zemnoto su[testvuvawe i se otkriva vo ve~nosta. Zapadot saka da go izgradi Carstvoto Bo`jo ovde, na zemjata: Crkvata so institucii i prerogativi na dr`ava na ~ie ~elo stoi monah i teurg - papata so vlast na samodr`ec.

Pravoslavnata Crkva e soborna. Vistinata mo`e da ja ~uva samo zaedni~ka crkovna svest. Katoli~kata crkva e mobilna. Disciplinata vo vojskata mo`e da ja ostvari edinstven centar so neograni~eni zakonodavni i izvr[ni prava. Istokot na Crkvata gleda kako na edna i edinstvena duhovna `iva sredina, kade se odviva op[teweto na du[ata so Boga. Zapadot na Crkvata gleda kako na vojska koja se bori so pekolnite sili, kade na site im pripa\aat pobedni~ki trofeji. Istokot za subjekt na bogoop[tewe ja smeta li~nosta, Zapadot smeta deka toa e Crkvata na ~elo so Papata. Zatoa vo zapadnata Crkva li~nosta e pot~ineta na kolektivot so tendencija kon nivelirawe na li~nosta. Neprijatelite na Rim ~esto sakaat da gi pretstavat rimskite prvosve[tenici i erarsi kako nositeli na site mo`ni grevovi i poroci. Vakvite podatoci naj~esto se neto~ni i anegdotski. Rimskite papi bile pretstavnici na svojata sredina, ni polo[i ni podobri (poprvo - podobri) od nea. Me\u niv imalo lu\e so razli~no moralno i intelektualno nivo. No samiot metod na upravuvawe so crkovnata dr`ava, so armijata i represivniot aparat pot~ineti na Rim, so neprekinati modifikacii i reformatorstvo, koi i se neophodni na dr`avata, baral re[enija i dejstva koi na povr[niot pogled mu izgledale kako poka`uvawe na li~ni slabosti i ambicii na samite papi. Primatot na kolektivot nad li~nosta, zemen kako strategija, izrodil pojavi kako [to e za[titata na kolektivot preku ideolo[ko [pionirawe (ordenot na dominikancite), politi~ko [pionirawe (jezuitskiot orden), preku represiven aparat (inkvizicijata), koi deluvale isto kako represivniot aparat na bilo koja dr`ava. Kriti~arite na katolicizmot ~esto zaboravaat na islamskata, kineskata i drugite inkvizicii. Papite Sikst i Julij go napolnile Rim so umetni~ki dela na antikata i Renesansata. Tie bile [tedri meceni. Go ukrasile Ve~niot grad kako [to nekoga[ bi go ukrasil Pompej. Umetnosta slu`ela kako sredstvo svetot da se privle~e vo Rim, i zatoa taa bila orientirana na svetot. Ovaa umetnost bila strastna i setilna, kako samiot svet. Svetitelite, duri i na freskite, se poka`uvani vo razgolen oblik.

Eden rimski papa, vleguvaj]i vo Vatikan, izvikal: "Isuse moj, pa toa se paganskite bogovi!" Nему podocna mnogu mu se smeele vo Rim; ovoj slu~aj se preraska`uval kako vic - za nego se govorelo deka e selanec i profan. Materijalniot svet bil apsolutiziran. Neboto - stesneto vo kategoriite na materijalnoto ve[testveno postoewe. Glavno ovde sozrevala potrebata za nov kalendar kako nov zdiv na vremeto. Nikola, episkopot Kuzanski, prethodnikot na Xordano Bruno, kogo i samata katoli~ka crkva go somni~ela za panteizam, ve]e na Soborot vo Bazel go iznel pra[aweto za izmena na kalendarskiot sistem. Davani se razni proekti na razli~ni sistemi, no se poka`uvale deka tie se neto~ni ili preterano nedodelkani.

Kalendarskata reforma e ostvarena vo 1582  godina za vreme na papata Grigorij XIII. Toa bil istaknat erarh, asket vo li~niot `ivot, no vo negovite moralni pravila vleguvalo "nasilieto vo ime na dobroto". Toa bilo vreme koga katolicizmot vodel `estoka borba so protestantizmot, preminuvaj]i od odbrana vo kontranapad. Grigorij XIII svoeto vladeewe go zapo~nal so organizacijata na Vartolomejskata no], bidej]i Hugenotite gi smetal za Bo`ji neprijateli koi treba da se uni[tat. Ja primil glavata na voda~ot na Hugenotite kako simvol na pobedata na katolicizmot i naredil za taa prilika da se iskova medalja, kako imperator po bleskava pobeda. Smetal deka sprovel veli~estvena operacija, go otstranil izumrenoto tkivo i go spasil organizmot od zaraza i gangrena. Smetal deka za samite Hugenoti e podobro da postradaat na zemjata i na toj na~in delumno da gi iskupat grevovite, otkolku da go [irat la`noto u~ewe i da odat vo pekolot. Ja odla~il od crkvata angliskata kralica Elizabeta za nejzinite podanici da gi oslobodi od zakletva na vernost. Mu pomognal na Filip {panski vo krv da go zadu[i vostanieto vo Holandija pla[ej]i se deka vlasta ]e ja osvojat protestantite. Gi ispra]al jezuitite vo protestantskite zemji - Anglija i Holandija - pod maska na u~itel i vospituva~. Toj go udril temelot na unijata vo Zapadna Ukraina niz privlekuvawe na pravoslavni vo katoli~ite bogoslovski u~ili[ta so koi rakovodele jezuitite. Pritoa vo tajni cirkulari se zabranuvalo zabrzuvaweto na preminuvawe na pravoslavnite vo katolicizam. Se smetalo deka e podohodno da se ima privrzanici na katolicizmot me\u samite pravoslavni otkolku javni katolici koi ne mo`ele da vlijaat na narodot.

Rimskata Crkva kanonski bila odvoena i misti~no isklu~ena od Vselenskata Crkva. Vo noviot kalendar son~evo-planetarniot sistem e izdvoen i isklu~en od kosmosot. Vo samata katoli~ka Crkva centar postanale Rim i papata. A vo noviot kalendar edinstven orientir e Sonceto. Rimskata Crkva, orientiraj]i se na svetskata civilizacija, evoluirala i se menuvala. Vo grigorijanskiot kalendar vistinskata godina, kosmi~koto vreme e zameneto so promenlivoto zemno vreme, koe zavisi od dvi`eweto na to~kite na ramnodnevnicata i od zabrzuvaweto na ova dvi`ewe. Na Crkvata-dr`ava potreben i e zemen kalendar.

Od simfonijata na julijanskiot kalendar vo grigorijanskiot kalendar ostanale dva ciklusa: denot i godinata, ostanatata harmonija e naru[ena. Na mnogu lu\e im izgleda deka e so~uvana smenata na prostite i prestapnite godini, no ne e taka. Od ~etiri veka ispadnale tri prestapni godini. Pulsot na kalendarot postanal aritmi~en. Nekoi astronomi - sovremenicite na Grigorij XIII smetale deka grigorijanskiot kalendar e rasipuvawe na julijanskiot. Me\utoa, rabotite bile poslo`eni. Bile izmeneti glavnite principi i orientiri na julijanskiot kalendar. Grigorijanskiot kalendar go ignorira kosmosot. @icite na kosmosot kaj nego se ispokinati, ostanala samo edna `ica na vremeto, zategnata pome\u Zemjata i Sonceto.

Vo 1792 godina vo Francija e proglasena republika. Pobedila revolucijata, bila objavena Deklaracija na gra\anski prava i bila ukinata smrtnata kazna. Istovremeno kralskata dvojka bila javno pogubena, a nivnoto dete skri[um go ubil konduraxija na kogo Konventot go dal na prevospituvawe. Gilotinata uni[tila pove]e lu\e otkolku [to bile pogubeni zlostornici za vekovite na kralskoto vladeewe. Za narodot da se prinuda da go zaboravi svoeto minato bil ubien zna~itelen del od aristokratijata, sve[tenicite i nau~nicite. Revolucionernata vlada ja sozdala "religijata na ~ove~kiot razum" - so karnevalsko-cirkuski obredi, vo koi se ismevalo i parodiralo hristijanstvoto. Na prestolot na Bogorodi~nata soborna crkva vo Pariz stavena e gola glumica - alegorija na ~ove~kiot razum i ~lenovite na Konventot ja pozdravile. Pariskiot biskup go naterale da se odre~e od ~inot. Pove]eto ~lenovi na pariskiot Sinod go sledele negoviot primer. Me\utoa, barani se i drugi reformi, za da se sozdade "noviot ~ovek", koj ja prekinal vrskata so svoeto minato. Edna od niv bila kalendarskata reforma. Nea ja ostvaril revolucionerot i astronomot Rom, koj podocna `ivotot go zavr[il so samoubistvo.

Vo revolucionerniot kalendar sedmodnevnata (bibliska) nedela bila zameneta so desetdnevna dekada. Za po~etok na erata bilo proglaseno objavuvaweto na Francuskata Republika, a ne Hristovoto Ra\awe. Kalendarot bil li[en od zavr[enost i harmonija; vo sekoja godina ostanuvale nekolku denovi koi ne vleguvale vo brojot na mesecite. Tie bile proglasuvani za prazni~ni denovi i dobile imiwa koi potsetuvale na revolucijata. Ova mrtvoroden~e `iveelo deset godini.

Vo 1921 godina pobedila revolucijata vo Turcija. Sultanot bil simnat od vlast. Novata vlada se proglasila sebe za vonkonfesionalna. Turskata imperija se raspadnala. Patrijarsite bile isklu~eni od novosozdadenata dr`ava. Vo Crkvata podignalo glava dvi`eweto koe obi~no se narekuva obnova. Konstantinopolskiot patrijarh Meletij nastapil so programa spored koja na sve[tenicite im se dozvoluvalo povtorno da stapuvaat vo brak po primaweto na ~inot, na episkopite da imaat `eni, i.t.n.

Pokraj toa, bilo postaveno pra[aweto za noviot kalendar. Novoto vreme na revolucii i potresi, koe gi razni[alo crkovnite tradicii ne mo`elo da vleze vo ramkite na kalendarot koj gi zacvrstuval i gi ~uval ovie tradicii. Vlasta na Ataturk blagonakloneto gledala na kalendarskite reformi gledaj]i vo toa eden od elementite na evropeizacijata na Turcija. Taka bilo i vo Rusija - me\u prvite dekreti na Lenin spa\a prifa]aweto na grigorijanskiot kalendar, takanare~eniot "nov kalendar". Od 1923 do 1940 godina pove]e pati se prezemani obidi sedmodnevnata nedela da se zameni so petodnevna i [estodnevna.

Da, tokmu taka e: obi~no kalendarskata reforma se odviva pri nasilno kr[ewe na narodnata svest, naj~esto za vreme na op[testvenite potresi, revolucii, pri te`nenieto ~ovekot da se odre~e od tradicijata, da prekine so minatoto, da zaboravi na svojata istorija, da sozdade nov ritam na mislewe, nov pogled na svet, da izleze od duhovniot tek na minatoto, tekovnite nastani da se stavat nad ve~nite realii, vidlivoto i konkretnoto da se pretpostavi na svojata ideja, na nejzinata ve~na sodr`ina. Civilizaciskiot progres se pretvora vo evolucija na surovosta i involucija na duhovnosta. Vo na[e vreme promenata na kalendarot ]e ja ozna~uva novata etapa vo prizemjuvaweto i ni~kosuvaweto na duhot, devalvacijata na religioznite vrednosti.