Владимир Соловјов-КРАТКА ПОВЕСТ ЗА АНТИХРИСТ (2 дел)

Profesorot Pauli dopi[a i pro~ita: "Prifa]aj]i ja ednoglasno ovaa prva i posledna odluka na posledniot vselenski sobor, gi potpi[uvame svoite imiwa" - i toj dade znak na povik na sobranite. Site brzo se iska~uvaa na vozvi[enosta i se potpi[uvaa. Na krajot so krupno gotsko pismo potpi[a profesorot: "Duoru, defunctorum testium locum tenens Erns Pauli"*** "Sega odime so na[iot kov~eg na posledniot zavet!", re~e toj, uka`uvaj]i na dvajcata pokojnici. Telata bea podignati na nosila. Poleka, so peewe na latinski, germanski i crkvenoslovenski himni, hristijanite se upatija sprema izlezot od Harem-e[-{erif. Tuka procesijata ja zapre dr`aven sekretar vo pridru`ba na oficerite so odredot na gardata, koj go isprati imperatorot. Vojnicite zastanaa pred izlezot, a dr`avniot sekretar od vozvi[enoto mesto pro~ita: "Zapoved na bo`estvenoto veli~estvo: zaradi vrazumuvawe na hristijanskiot narod i zaradi negova za[tita od zlonamerni lu\e koi predizvikuvaat zbrka i bogohulstvo, najdovme za potrebno telata na pottiknuva~ite, ubieni so ogan, da gi izlo`ime na javen uvid vo Ulicata na Hristijanite (Heret-en-Nasara), pred vlezot vo glavniot hram na taa religija, nare~en Hram na Grobot i Voskresenie Gospodovo, za site da mo`at da se uverat vo nivnata stvarna smrt. A nivnite uporni privrzanici, koi zlobno gi otfrlija na[ite dobrodetelstva i koi bezumno gi zatvoraat o~ite na javnite znaci na samoto bo`estvo - gi osloboduvame so na[eto milosrdie i zastapni[tvoto na[e pred otecot nebesen od zaslu`ena smrt od ogan od neboto. Gi ostavame na nivnata slobodna volja. Edinstveno, zaradi op[to dobro, im se zabranuva da obituvaat vo gradovite i drugite naseleni mesta, so svoite zlobni izmislici da ne gi zbunuvaat i soblaznuvaat nevinite i prostodu[nite lu\e". Koga zavr[i, osum vojnici, na znak na oficerot, prijdoa kon nosilata so telata.

"Neka se ispolni ona [to e napi[ano" - re~e profesor Pauli, i hristijanite koi gi dr`ea nosilata, molkum gi predadoa na vojnicite, koi se oddale~ija niz severozapadnata kapija, a hristijanite izleguvaj]i niz severoisto~nata, brzo, od gradot, pokraj Maslinovata gora, se upatija vo pravec na Erihon, pat koj xandarite i dva kowi~ki polkovi prethodno go o~istile od mno[tvo na narod. Na pustinskite rit~iwa kraj Erihon re[ija da po~ekaat nekolku dena. Slednoto utro od Erusalim stignaa poznati hristijanski axii i im raska`aa [to se slu~i vo Sion. Po ru~ekot vo dvorot site ~lenovi na soborot povikani se da preminat vo ogromnata prestolna sala (vo blizina na mestoto kade se pretpostavuvalo deka se nao\a hramot na Solomon), i imperatorot, obrnuvaj]i se na pretstavnicite na katoli~kata erarhija, im izjavi deka dobroto na crkvata o~igledno bara od niv itno da odberat dostoen naslednik na apostol Petar. Vo nastanatite okolnosti izborot mora da bide uprosten, a negovoto prisustvo, prisustvoto na imperatorot, kako voda~ i pretstavnik na celokupniot hristijanski svet, i premnogu ]e gi nadoknadi propustite vo ritualot, a deka toj, vo ime na site hristijani, mu predlaga na Svetiot Kolegijum da go odbere negoviot sakan prijatel i brat Apolonij, za nivnata bliska vrska da go napravi pocvrsto i neraskinlivo edinstvoto na crkvata i dr`avata zaradi obostrano dobro. Svetiot Kolegijum se oddale~i vo posebna odaja zaradi konklava, i za eden ~as i polovina se vrati so noviot papa Apolonij. A za toa vreme dodeka trae[e izborot, imperatorot blago, mudro i re~ito gi uveruva[e pravoslavnite i evangelisti~kite pretstavnici, poradi novata golema era na hristijanskata istorija da gi zaprat starite raspravii, garantiraj]i im so svojot zbor deka Apolonij ]e umee zasekoga[ da gi otstrani site zloupotrebi na papskata vlast. Uvereni od toj govor, pretstavnicite na pravoslavieto i protestantstvoto sostavija odluka za obedinuvawe na crkvite, i koga Apolonij so kardinalite se pojavi vo salata so radosni voskliknuvawa na celiot sobir, gr~kiot arhierej i evangelisti~kiot pastor mu prinesoa povelba: "Accipio et approbo et laetificatur cor meum"* - re~e Apolonij, potpi[uvaj]i ja povelbata.

"Jas isto taka, sum vistinski pravoslaven i vistinski evangelist, kako [to sum i vistinski katolik" - dodade, i prijatelski se bakna so Grkot i Germanecot. Potoa mu prijde na imperatorot, koj go gu[na i dolgo go dr`e[e vo svojata pregratka. Toga[ nekoi svetle~ki to~ki vo site pravci po~naa da se podignuvaat po dvorot i hramot; rastea i se pretvoraa vo svetli oblivi na ~udni su[testva, nepoznato na zemjata cve]e po~na da pa\a odozgora ispolnuvaj]i go vozduhot so nepoznat miris. Vo viso~inata isto taka, po~naa da se [irat zanosni zvuci, koi prodiraa direktno vo du[ata i go zafa]aa srceto, zvucite na dotoga[ ne~ueni muzi~ki instrumenti. Angelski glasovi na nevidlivi peja~i gi proslavuvaa novite vladeteli na neboto i zemjata. Toga[ se oglasi stra[niot podzemen grme` vo severozapadniot agol na sredi[niot dvorec pod kubbet-el-aruah, [to zna~i pod kupolata na du[ite, kade, spored muslimanskite predanija, se nao\a vlezot vo pekolot. Koga sobranite na povikot na imperatorot trgnaa vo toj pravec, site gi slu[aa bezbrojnite, ne`ni i prodorni glasovi - dali detski ili \avolski - koi voskliknuvaa: "Dojde vremeto, pu[tete ne, spasiteli, spasiteli!" No koga Apolonij, frlaj]i se na karpata, tri pati ne[to vikna na nepoznat jazik, glasovite zamolknaa, i podzemniot tatne` prestana. Vo me\uvreme nebroeno mno[tvo na narod od site strani se sobra okolu Haram-e[-{erif. Koga padna no]ta, imperatorot zaedno so noviot papa se pojavi na isto~niot balkon na zgradata, pozdraven so "burni ovacii". Toj blagonakloneto se poklonuva[e na site strani, dodeka Apolonij od golemite ko[evi koi mu gi donesuvaa kardinalite-\akoni neprekinato frla[e vo vozduh veli~estveni rimski sve]i, koi se palea na negov dopir, raketi, kako i ogneni vodoskoci koi sipaa biserno-fosforni plamewa so silni boi kako onie od vino`itoto. Se toa, pa\aj]i na zemja, se pretvora[e vo bezbrojni raznobojni listovi na hartija, so potpolni i polnova`ni oprosnici za site grevovi, minati, sega[ni i idni. Radosta na tolpata be[e neizmerna. Navistina, nekoi uveruvaa deka so svoi o~i videle kako oprosnicite se pretvoraat vo krajno odvratni `abi i zmii. Pa sepak, ogromen broj od lu\eto bea voshiteni, i narodnoto slavewe trae[e u[te nekolku dena, a noviot papa-~udotvorec prave[e ne[ta tolku neobi~ni i neverojatni, [to zaluden bi bil sekoj obid na nivno opi[uvawe. Za toa vreme vo pustinskite viso~ini na Erihon hristijanite se posvetuvaa na post i molitva. ^etvrtiot den nave~er, koga se stemni, profesor Pauli so devet pridru`nici na magariwa i taligi se prefrlija vo Erusalim, po sporednite ulici pokraj Haram-e[-{erif stignaa vo ulicata Haret-en-Nasar i dojdoa do vlezot vo hramot na Voskresenieto, kade na kaldrmata le`ea telata na papata Petar i starecot Jovan. Ulicite vo toa vreme bea pusti, cel grad se nao\a[e vo Haram-e[-{erif. Vojnicite ostaveni da stra`arat spieja so dlabok son. Ovie koi dojdoa po telata na umrenite zabele`aa deka tie ne po~nale da gnijat i deka ne se duri ni vko~aneti nitu postanale te[ki. Gi prenele na nosila i gi pokrile so nametki, i po istite zaobikoluva~ki pati[ta se vratile kaj svoite. No [tom gi spu[tile nosilata na zemjata, duhot na `ivotot se vratil vo umrenite. Po~nale da mrdaat, obiduvaj]i se da gi trgnat od sebe nametkite. So radosni vosklici po~nale da im pomagaat, i nabrzo obata zastanaa na nozete `ivi i nepovredeni. I progovori o`iveaniot starec Jovan: "Eve, deca, ne se ni razdelivme. I eve [to ]e vi ka`am sega: vreme e da ja pro~itame poslednata molitva Hristova za u~enicite Negovi, da bidat edno, kako [to Otecot i On se edno. Zaradi toa edinstvo so Hrista da mu dademe po~it na na[iot quben brat Petar. Neka gi pasi ovcite Hristovi vo poslednite momenti. Taka e, brate". I toj go gu[na Petar. Toga[ im prijde profesor Pauli: "Tu est Petrus!" mu se obrna toj na papata: "Jetzt ist es ja grundlich erwissen und ausser jedem Zweifel gesetzt"*. I so svojata desnica toj silno ja stegna rakata na papata, a levata mu ja pru`i na starec Jovan so zborovite: So also, Vaterchen, nun sind wir ja Eins in Christo*.

Taka ete, vo temnata no], na visoko i osameno mesto se izvr[ilo obedinuvaweto na crkvite. No no]niot mrak odedna[ bil osvetlen so silen blesok, i na neboto se pojavil golem znak: `ena oble~ena vo sonce, pod nejzinite noze mese~ina, a na glavata venec od dvanaeset yvezdi. Taa pojava samo kratko vreme ostana na mesto, a potoa tivko zapo~na da se dvi`i sprema jug. Papata Petar go podigna svojot pastirski stap i vosklikna: "Ene ja na[ata zastava! Odime po nea". I toj pojde vo pravec na pojavata vo pridru`ba na dvajca starci i celo mno[tvo na hristijani - sprema Gorata Bo`ja Sinaj... - (Tuka ovoj [to ~ita[e zastana).

GOSPO|ATA: {to, zo[to ne prodol`uvate?

G. Z.: Nema prodol`etok. Otec Pansofij ne stignal da ja zavr[i svojata povest. Ve]e koga be[e bolen, mi raska`a [to sakal da napi[e ponatamu, kako [to re~e, "[tom ozdravam". No ne ozdrave, i krajot na negovata povest pogreben e zaedno so nego vo Danilovskiot manastir.

GOSPO|ATA: No zapamtivte, mo`ebi, [to vi re~e, pa raska`ete.

G. Z.: Se se]avam samo vo glavni crti. Potoa, otkako duhovnite voda~i i pretstavnicite na hristijanstvoto se oddale~ile vo arapskata pustina, kade od site strani po~nale da itaat po niv masa na verni hristijani, noviot papa mo`el bez pre~ki da gi razvratuva so svoite ~uda i nastranosti site ostanati povr[ni hristijani, koi ne bea go prepoznale Antihrist. Toj objavil deka so silata na svoite klu~evi ja otvoril vratata pome\u zemniot i zadgrobniot svet, i navistina, op[teweto pome\u `ivite i mrtvite, kako i pome\u lu\eto i demonite postanalo voobi~aena pojava. Se razvile novi, porano ne~ueni vidovi na misti~en razvrat i demonolatrija. No samo [to imperatorot po~nal da smeta deka cvrsto stoi na religijsko tlo, i samo [to, popu[taj]i im na nagovorite na tajniot glas na "otecot" se proglasil za edinstveno vistinsko voplotuvawe na vrhovnoto bo`estvo na svetot - na nego padnala nova nesre]a: se razbuntuvale Evreite. Toj narod, koj vo toa vreme broel okolu trieset milioni, ne bil bez vina - bidej]i gi podgotvuval i zacvrstuval op[tosvetskite uspesi na nat~ovekot. A koga toj se preselil vo Erusalim, tajno podr`uvaj]i gi vo evrejskata sredina glasi[tata za toa kako negova glavna zada~a e ustanovuvaweto na svetskata vlast na Izrail, Evreite go priznale za Mesija, i na nivnata voshitena predadenost sprema nego i nemalo granici. A sega odedna[ stanale protiv nego, ispolneti so gnev i osveta. Toj presvrt, bez somne`, pretska`an i vo Svetoto Pismo i vo predanieto, otec Pansofij mo`ebi go pretstavil so odvi[ok na ednostavnost i realizam. Rabotata e vo toa [to Evreite, koi imperatorot go smetale za Izrailec od krv i koski, slu~ajno otkrile deka toj ne e duri ni obrezan. Istiot toj den cel Erusalim, a utredenta i cela Palestina bile zafateni so vostanie. Bezgrani~nata i plamena predadenost na spasitelot na Izrail, veteniot Mesija preminala vo isto tolku bezgrani~na i isto tolku plamena omraza sprema preveaniot izmamnik i drzok samozvanec. Site Evrei se dignale kako eden ~ovek, i negovite neprijateli so ~udewe uvidele deka du[ata na Izrailot vo svojata dlabo~ina ne `ivee so presmetanosta i predadenosta na Mamon, tuku so silata na dlabokoto ~uvstvo, doverba i gnev na svojata vekove~na mesijanska vera. Ne o~ekuvaj]i vedna[ tolku brza eksplozija, imperatorot ja izgubil vlasta nad sebe i izdal ukaz so koj se osuduvaat na smrt site nepokorni Evrei i hristijani. Mnogu iljadi i desetina iljadi od onie koi ne stignale da se naoru`aat, nemilosrdno se ubieni. No nabrzo milionskata vojska na Evreite go osvojila Erusalim i go opkolila Antihrist vo Haram-e[-{erif. So nego ostanal samo del od gardata, koja ne bila kadarna da se sprotistavi na nadmo]nite sili na neprijatelot. Koristej]i se so vol[ebni~kite ve[tini na svojot papa, imperatorot uspeva da se probie niz redovite od opsadata, i nabrzo toj povtorno se pojavuva vo Sirija, so bezbrojna vojska sostavena od razni paganski plemiwa. Evreite re[ile da se sudrat so nego, ne nadevaj]i se mnogu na uspeh. No samo [to prethodnicite na dvete vojski zapo~nale da se sudiraat, do[lo do zemjotres so nevidena sila. Pokraj Mrtvoto more, kade bile rasporedeni neprijatelskite sili, se otvoril krater od ogromen vulkan, i ogneni poroji, slevaj]i se vo edno ogneno ezero, go progoltale i samiot imperator i negovite bezbrojni polkovi, i papata Apolonij koj nasekade ramo do ramo go sledel, pa ni celata magija sega ne pomognala. Evreite, me\utoa, vo strav i treperewe, begale sprema Erusalim, prekolnuvaj]i go Boga na Izrailot da gi spasi. Koga svetiot grad ve]e se uka`al pred o~ite, neboto go presekla golema molwa od istok do zapad, i tie go zdogledale Hrista kako sleguva sprema niv vo carska obleka i vo rani od klincite na ra[irenite race. Istovremeno od gorata Sinaj sprema Sion se dvi`ela grupata od hristijani koi gi predvodela Petar, Jovan i Pavle, a od razni strani tr~ale u[te i drugi voshiteni tolpi: toa bile site onie Evrei i hristijani koi gi pogubil Antihrist. Sega o`iveale i im pripadnalo da caruvaat so Hrista iljada godini.

Na toa otec Pansofij sakal i da ja zavr[i svojata povest, koja za predmet ne ja imala seop[tata katastrofa na vselenata, tuku raspletot na na[ata ~ove~ka istorija, koja se sostoela od doa\aweto, proslavenosta i propasta na Antihristot.

VLADIMIR SOLOVJOV

Vladimir Sergejevi~ Solovjov, filosof, poet, publicist i kni`even kriti~ar, roden e vo 1853 godina vo Moskva, a umrel 1900 na imotot na svoite drugari, knezovite Sergej i Evgenij Trubecki vo seloto Uskoj pokraj Moskva. Negoviot tatko Sergej M. Solovjov bil poznat istori~ar. Po zavr[uvaweto na gimnazijata Solovjov se zapi[al na Fizi~ko-matemati~kiot fakultet na Moskovskiot univerzitet, no po tri godini preminal na Istorisko-filolo[kiot fakultet koj go zavr[il vo 1873 godina. Istata godina po~nal da odi na predavawa na Moskovskata duhovna akademija. U[te vo gimnazija pre`iveal religiozna kriza i kako mnogu svoi vrsnici postanal materijalist i ateist. Me\utoa, prodlabo~enoto prou~uvawe na filosofijata, pred se na Baruh de Spinoza koj, spored priznanieto na Solovjov, postanal negova "prva filosofska qubov", a potoa i {openhauer, E. Hartman, {eling i Hegel, mu pomognalo da go nadvladee mlade[kiot nihilizam i svesno da se vrati na "verata na tatkovcite". Vo 1874 godina, Solovjov vo Peterburg ja odbranil magisterskata rabota pod naziv "Kriza na zapadnata filosofija. Protiv pozitivistite", a potoa bil izbran za docent na katedrata po filosofija na Moskovskiot univerzitet. Vo letoto 1875 godina otpatuval vo London kade glavno ja izu~uval misti~nata i gnosti~kata literatura, pred se, Beme, Paracelsus, Svedenborg, kabalata, a isto taka, se interesiral i za okultizmot i spiritizmot. Odnenade` go napu[til London i se upatil vo Egipet kade ostanal nekolku meseci. Podocna svoeto zaminuvawe go objasnil so "tainstveniot povik na Sofija". Kako natura poetska i priem~iva, Solovjov o~igledno poseduval mediumski sposobnosti, koi se zasiluvale so ~itaweto na teosofskata literatura. Za svoite vizii na Sofija, Ve~nata @enstvenost, od koi taa od Egipet bila najvpe~atliva, Solovjov progovoril vo poemata "Tri sredbi", koja ja napi[al pred krajot na `ivotot. Koga vo 1867-ta se vratil vo Rusija Solovjov povtorno po~nal da dr`i predavawa na Moskovskiot univerzitet. No vo 1877 godina, poradi nesoglasuvawe so profesorite, toj go napu[ta Moskovskiot univerzitet i zaminuva vo Peterburg kade dr`i predavawa na Peterbur[kiot univerzitet. Tie godini toj go objavil i svoeto prvo sistematsko delo pod naziv "Filosofskite osnovi na celosnoto znaewe", a ve]e vo 1878 odr`al ciklus na predavawa (vkupno 12) pod naziv "Predavawa za Bogo~ove[tvoto", koi sobrale golem broj na slu[ateli i silno odeknale vo op[testvoto. Vo toa vreme toj ve]e vo potpolnost ja izgradil religiozno-filosofskata koncepcija vo ~ie sredi[te bila idejata za pozitivnoto seedinstvo, tesno povrzana so sofiolo[kata tema. Po ubistvoto na carot Aleksandar II, toj na 28 mart 1881 godina odr`al javno predavawe za smrtnata kazna i nejzinata nespoivost so hristijanskiot moral. Osuduvaj]i gi ubijcite na carot, toj istovremeno go povikal carot da ne dozvoli prestapnicite da se kaznat so smrtna kazna. So toa odnosite na Solovjov so vlasta se rasipale, a negovata univerzitetska kariera bila zavr[ena. Mu bilo prepora~ano da se vozdr`i od predavawata i javnite nastapi. Zapo~nal periodot na negovata publicisti~ka dejnost.

Vo sredi[teto na negovoto vnimanie vo tekot na osumdesetite i po~etokot na deveesetite godini se nao\ale op[testveno-politi~kite i crkovno-religioznite problemi. Kni`evniot talent, polemi~niot temperament i moralniot patos negovite nastapi vo pe~atot gi pretvoraat vo vistinski nastani. Najva`nite negovi dela od toj period se: "Tri govori vo spomen na Dostoevski" (1881-1883), "Duhovni osnovi na `ivotot" (1882-1884), "Golemiot spor i hristijanskata politika" (1883), "Istorijata i idninata na teokratijata" (1886), "Rusija i Vselenskata crkva" (1889, na francuski, ruski prevod 1911). Pi[uva i niza na statii za nacionalnoto pra[awe, koi potoa se sobrani i objaveni vo knigata pod naziv "Nacionalnoto pra[awe vo Rusija" (1883-1988). Za tvore[tvoto na Solovjov od toj period karakteristi~na e negovata teokratska utopija, uveruvaweto vo mo`nosta za obedinuvawe na pravoslavnata i katoli~kata crkva pod vodstvo na Rim, kako i politi~koto obedinuvawe na hristijanskite narodi pod vlasta na ruskiot car. Svoeto vra]awe na filosofijata Solovjov vo golema mera go dol`i na obvrskata vo tekot na 1891 godina za Golemiot enciklopediski re~nik na Brokhauz i Efron da gi napi[e odrednicite od filosofijata. Napi[al pove]e od 130 odrednici posveteni kako na osnovnite filosofski poimi, taka i na istorisko-filosofskite temi i poedine~ni li~nosti. Tie godini (1892-1894) Solovjov ja pi[uva svojata poznata statija "Smisla na qubovta" so koja podvlekuva crta pod svoeto razmisluvawe za sofiolo[kata tema. Traktatot od etikata "Opravduvawe na dobroto", koj go pi[uval vo tekot na 1894 i 1895 godina, se pojavil kako posebna kniga vo 1897. Vo statiite koi se obedineti pod naziv "Prviot princip na teoriskata filosofija" ja osmisluva na nov na~in teorijata na soznanieto. Na krajot, vo svoeto posledno zna~ajno delo, eshatolo[kata studija "Tri razgovori" ~ij sostaven del e i "Kratkata povest za Antihrist" (1899-1900), Solovjov se obiduva da go razre[i problemot na zloto, razdeluvaj]i se pri toa so tolku miliot za nego son za idnata vselenska teokratija.

Neprekinatoto i iscrpuva~ko rabotewe, kako i nere[enite `ivotni problemi (bidej]i ne bil o`enet, Solovjov nemal svoj dom, neprekinato patuval i `iveel ili po hoteli ili kaj prijateli), rano go potkopale negovoto i taka krevko zdravje. Vo 1900-ta godina, toj dopatuval vo Moskva, no odnenade` se razbolel i na 31 juli umrel na podmoskovskiot imot na svoite drugari - knezovite Sergej i Evgenij Trubecki.

Vo svojot duhoven razvoj Solovjov pretrpel mnogu vlijanija koi go odredile pravecot i karakterot na negovoto mislewe. Vo ranata mladost toj se zanesuval so socijalisti~ki idei, go prifatil svojstvenoto na ruskata misla tragawe po socijalna pravda, a isto taka, i verata vo progres koja bila tolku karakteristi~na za 19-ot vek. Ne malo vlijanie na Solovjov imale i slovenofilite; od niv toj ja prifatil idejata za "celosno znaewe", koja go vdahovuvala celiot negov `ivot. Toa "celosno znaewe" treba da dade odgovor na pra[aweto za smislata na ~ove~koto postoewe i za poslednata cel na kosmi~kiot i istoriskiot proces. Subjektot na toj proces, spored Solovjov, e ~ove[tvoto kako edinstven organizam - poim koj Solovjov go pozajmil od Ogist Kont. Vo osnovata na takviot pristap le`i uveruvaweto, koe kaj nego se formiralo pod vlijanie na Spinoza, Hegel i drugi germanski idealisti, za realnosta na seop[toto, univerzalnoto. Taa panteisti~ka pretpostavka, koja e karakteristi~na i za Spinoza i za germanskite idealisti, vo mnogu go odredila negovoto u~ewe za seedinstvoto. Golemo vlijanie na nego imale i mislitelite koi na poimot na voljata mu dale metafizi~ko zna~ewe: Kant, {openhauer, i E. Hartman. Ako Solovjov na Hegel mu go dol`i dijalekti~kiot metod, toga[ negovoto bogoslovie, metafizika i estetika na sebe nosat pe~at na voluntativnata metafizika na {eling. So {eling Solovjov go zbli`uva romanti~no-estetskiot pristap na problemite na religijata, kako i svoevidniot erotski misticizam koj kaj nego se izleal vo kultot na Ve~nata `enstvenost - du[ata na svetot. Zna~ajna uloga vo formiraweto na ideite na Vladimir Solovjov odigral i hristijanskiot platonizam na negoviot u~itel na Moskovskata duhovna akademija - Jurkevi~, posebno negovoto u~ewe za srceto kako sredi[te na duhovniot `ivot na ~ovekot. Site tie raznovidni vlijanija Solovjov organski gi preobrazil vo svoeto u~ewe, izgraduvaj]i sistematsko zdanie koe, navistina, ne e li[eno od niza na pote[kotii i protivre~nosti. Te`neej]i da se oslobodi od niv, toj ne edna[ go prerabotuval svoeto u~ewe. Pri toa, nie vo negovite dela nao\ame i trezvena ocenka, i dlaboka konstruktivna kritika na onie filosofski koncepcii koi svoevremeno vlijaele na formiraweto na negoviot pogled na svet. Filosofskiot sistem na Solovjov e izgraden po istoriskata [ema kako istorija na razvoj na svetskiot duh, kako teo-kosmo-istoriski proces. Toj nastojuval da se oslobodi od onoj duh na sekularizam so koj bila proniknata evropskata filosofija i, odej]i po ranite slovenofili, da stekne celosno znaewe koe go pretpostavuva edinstvoto na teorijata i `ivotno-prakti~nata aktivnost, t.e. zamislil da izgradi filosofija na `ivotot, a ne filosofija na [kolite. Vo toa toj go isprevaril analognoto dvi`ewe vo Evropa. Me\utoa, vo svoeto te`nenie da go nadvladee sekularniot duh na filosofijata na Solovjov ne sakal vra]awe na "istoriskoto hristijanstvo", t.e. na crkovnata tradicija, teologija i predanie, na na~in na koj tie postoele vo pravoslavnata ili katoli~kata crkva. Negovata cel bila "ve~nata sodr`ina na hristijanstvoto da se vovede vo nova, na nea soodvetna, to est umna apsolutna forma" (Pisma V. S. Solovjeva. Spb. 1911. T. 2. S. 89), so drugi zborovi, taa da se opravda so pomo[ na teosofijata. Kako i slovenofilite, Solovjov po~nal so kritika na apstraktnoto mislewe koe e karakteristi~no za evropskata filosofija. Spored Solovjov, apstraktnoto na~alo e nu`en moment vo `ivotot na individuata i vo razvojot na ~ove[tvoto, no negovata apsolutizacija ja vodi filosofijata vo ]orsokak, [to tolku o~igledno se poka`uva na primerot na Hegelovata filosofija. Solovjov go kritikuva apstraktniot idealizam na Hegel od pozicijata na spiritualisti~kiot realizam, koj bara ras~lenuvawe na misleweto, misleniot subjekt i mislenata sodr`ina, momenti koi kaj Hegel se sleani vo poimot na apsolutnata ideja. Vistinski su[toto, spored Solovjov, ne e racionalna konstrukcija, ne e poim, no ne e ni empiriska dadenost, tuku realno duhovno bitie, subjekt na voljata. Spored negovite zborovi, su[toto "e sila na postoewe". Vo vistinska smisla na toj zbor, realnost poseduvaat samo duhovite i du[ite, nositelite na silata i voljata. Empiriskiot svet pak, daden vo prostorot i vremeto, toj, odej]i po Kant i {openhauer, go smeta samo za pojava i za razlika od su[toto go karakterizira kako bitie. Poa\aj]i od razlikuvaweto na Kant na pojavite i "stvarite po sebe", Solovjov zaedno so {openhauer ja gleda su[tinata na "stvarta po sebe" (koja toj ja narekuva "su[ta") vo voljata. Prvoto i vrhovno su[to e - Bog, Solovjov vo duhot na neoplatonizmot i kabalata go odreduva kako pozitivno ni[to. Toa pozitivno ni[to e direktna sprotivnost na negativnoto ni[to na Hegel - ~istoto bitie koe nastanuva niz ednostavno apstrahirawe ili osloboduvawe  od site pozitivni odreduvawa (Sobr. So~. T. 1. S. 320). Odreduvaj]i go su[toto kako ona [to se pojavuva, a bitieto kako pojava, Solovjov na toj na~in ja interpretira vrskata na Boga i svetot kako vrska na su[tinata i pojavata. Pome\u transcedentnata osnova na svetot i samiot svet se vospostavuva odnos na nu`nost, koj se poima po racionalen pat so pomo[ na takanare~enata organska logika. So samoto toa, pome\u su[toto kako su[tina i svetot kako pojava se otstranuva onaa nepremostliva granica koja hristijanskata teologija ja postavuva pome\u Tvorecot i tvorbata. Me\utoa, misti~niot realizam na Solovjov stapuva vo izvesna protivre~nost so negoviot racionalen metod: ako su[toto e transcedentno duhovno bitie, toga[ nie za nego mo`eme da soznaeme ne[to samo ako so nego stapime vo takov kontakt vo koj toa nam ni se otkriva sebe, to est - preku otkrovenieto. Toa e nedostapno na ~istoto racionalno soznanie. Me\utoa, Solovjov ubeden deka su[toto, koe za razumot e nepoimlivo, mo`e da bide predmet na misti~no sozercuvawe, na poseben na~in sfatenite intelektualni intuicii, koi toj isto taka, gi izedna~uva so sostojba na vdahovenie. Odej]i po {eling i romanti~arite, Solovjov ja zbli`uva intelektualnata intuicija so produktivnata mo] na fantazijata i, adekvatno, filosofijata so umetni~koto tvore[tvo, no pri toa, go tolkuva tvore~kiot akt po analogija so svoevidniot trans, pasivno-mediumskata sostojba. Ekstati~ki-vdahovenata sostojba Solovjov ja smeta za po~etok na filosofskoto soznanie. "Deluvaweto na idealnite bitija na nas, koe vo nas proizveduva umosozercatelno soznanie (i tvore[tvoto) na nivnite idealni formi ili idei, se narekuva vdahovenie. Toa deluvawe ne izveduva od na[eto voobi~aeno naturalno sredi[te, ne podignuva vo povisoka sfera, na toj na~in proizveduvaj]i ekstaza. I taka... neposrednoto odreduva~ko na~elo na vistinskoto filosofsko soznanie e vdahovenieto" (Tamu, str. 294). Izedna~uvaj]i go neposredno vlijanie na transcedentnite bitija na ~ovekot so intelektualnoto zabele`uvawe na ideite, toj so samoto toa ja ukinuva granicata pome\u racionalnoto mislewe i misti~noto duhoviduvawe, a ukinuvaweto na razlikata pome\u misti~no protolkuvanite intelektualni intuicii i produktivnite mo]i na voobrazbata doveduva do me[awe i stopuvawe na umetni~kata fantazija i religioznoto otkrovenie, ja otvora mo`nosta za okultno-magijsko sfa]awe na umetnosta koe e tolku karakteristi~no ne samo za Solovjov, tuku i za simvolistite koi go pretrpele negovoto vlijanie - Aleksandar Blok, Andrej Beli, Vja~eslav Ivanov i mnogu drugi. Tokmu taka Solovjov go zamisluva ostvaruvaweto na sintezata na filosofijata, religijata i umetnosta. No toj pat na sozdavawe na "celosnoto znaewe" krie vo sebe opasnost na "nerazlikuvawe na duhovite", dokolku vo umetni~kata intuicija ne postoi kriterium za takvo razlikuvawe. Bo`estvenoto su[to, spored Solovjov, ni se otkriva neposredno, so pomo[ na ~uvstvoto ili setilnosta. Poradi toa, misli toj, nema ni potreba za nekoi dokazi na Bo`joto postoewe: Negovata stvarnost seedno ne mo`e logi~no da bide izvedena od ~istiot um, tuku se dava samo vo aktot na verata (Tamu, tom 3, s. 31). Ustanovuvaj]i go taka so pomo[ na verata ili "religioznoto ~uvstvo" postoeweto na Boga, toj pristapuva na racionalnoto izveduvawe na sodr`inata na Bo`estvenoto su[to ne bez protivre~nost so sopstvenoto tvrdewe deka taa sodr`ina se dava samo vo opitot. Toj go karakterizira Apsolutot kako "ve~no seedinstvo" (Tamu, str. 234) ili kako "Edinstvo i se". A toa zna~i deka celokupnoto bitie na svetot se sodr`i vo Apsolutot, deka seedinstvoto e edinstvo vo mno[tvoto. Soglasno na Solovjov, edinstvoto e slobodno od se ("Apsolutot" bukvalno zna~i "odvoeno", "oslobodeno") i spored toa, se odreduva negativno po odnos sprema drugoto. No ako toa ne mo`e da ima ni[to nadvor od sebe, toga[ so samoto toa se odreduva pozitivno po odnos sprema drugoto. Zna~i, vo nego otsekoga[ postojat dva pola ili centri: prviot - sloboda od sekoja forma, od sekoe manifestirawe i, vtoriot - silata koja go proizveduva bitieto, to est mno[tvenosta na formite. Prviot pol go dobiva nazivot "Edinstveno", a vtoriot - "potencija na bitieto" ili "prva materija" koja, na toj na~in, vleguva vo Apsolutot kako "negovo drugo", kako prv supstrat ili "osnova" na Boga. Sfa]aweto na prvata materija kaj Solovjov se slu~uva osmisleno re~isi vo [elingovsko-[openhaurovski odreduvawa - kako sila, te`nenie, stremewe - koe se iska~uva kon u~eweto na Beme za "temnata priroda" vo Boga, za besvesnata dlabo~ina na Bo`estvoto od koe proizleguva na~eloto na zloto. Neraskinlivosta na ovie dva pola na su[toto ozna~uva deka Apsolutot ne mo`e poinaku da se poka`uva osven kako ostvaren vo materijata, a materijata, od svoja strana, ne poinaku otkolku kako ideja, kako ostvaren lik na Edinstvenoto. Panteisti~kata pozadina na takviot sistem e o~igledna. Vo "Kritikata na apstraktnite na~ela" Solovjov go karakterizira vtoriot pol na seedinstvoto, to est prvata materija kako nastanuva~ko seedinstvo, za razlika od prviot pol kako su[to seedinstvo (vidi tamu, T. 2, S. 299). Toa zna~i deka apsolutno ne mo`e da postoi poinaku otkolku kako ostvareno vo svoeto drugo. Takvoto sfa]awe na odnosite pome\u Boga i svetot su[tinski se razlikuva od hristijanskata ideja za sozdavaweto na svetot. Nastanuva~koto seedinstvo e du[ata na svetot koja, bidej]i osnova na celiot svetski proces, duri "vo ~ovekot po prv pat se zdobiva so sopstvena vistinska vnatre[na stvarnost, se nao\a sebe, se spoznava sebe" (Tamu, S. 302-303). Bo`estveniot element na svetskata du[a, to est seedinstvoto, vo pret~ove~kiot, priroden svet postoi samo potencijalno i duri vo ~ovekot postanuva aktualen, iako samo idealno, vo svesta, kako cel i norma na ~ove~kata aktivnost. Realnoto ostvaruvawe na taa cel e zada~a na svetskata istorija kako bogo~ove~ki proces. Vo "Predavawata za Bogo~ove[tvoto" Solovjov se obiduva procesot na samorazdvojuvawe na Apsolutot da go prevede na jazikot na hristijanskoto bogoslovie, davaj]i i svoe tolkuvawe na dogmata za Troica. Toj go razlikuva Boga kako apsolutno-su[t od negovata sodr`ina (su[tina ili ideja) koja se pojavuva vo liceto na Boga-Sin ili Logos; voplotuvaweto pak, na taa sodr`ina ili ideja, se ostvaruva vo svetskata du[a, Sofija, koja so samoto toa go pretstavuva tretoto lice na bo`estvenata Troica - Svetiot Duh. Solovjov vo Boga razlikuva dvojno edinstvo: dejstvenoto edinstvo na bo`estveno tvore~koto Slovo (Logos-ot) i edinstvoto na proizvedenoto, ostvarenoto. Dejstvenoto edinstvo - toa e svetskata du[a vo Boga, a proizvedenoto - negovoto organsko telo. Vo Hrista se pojavuvaat obete edinstva: prvoto ili proizveduva~ko vo nego e Bog, aktivnata sila ili Logos-ot, a vtoroto "proizvedeno edinstvo, na kogo nie mu go dadovme misti~noto ime Sofija, e princip na ~ove[tvoto, idealen ili primeren ~ovek" (Tamu, T. 3, S. 111). Sovr[enoto ~ove[tvo - toa ne e prirodniot ~ovek kako pojava, ne e poedine~no empirisko bitie, ne e ni ~ovekot kako rodov poim, tuku e "se~ove~kiot organizam", ~ove[tvoto kako ve~na ideja. Ne e besmrten ~ovekot kako individualno su[testvo, besmrtna e negovata ve~na intelegibilna su[tina. Ve~niot ~ovek, kako idealno ~ove[tvo, e svoevidna univerzalna individualnost ili, kako [to pi[uval Solovjov vo posledniot period: "vselenska forma na edinstvo na materijalnata priroda i Bo`estvoto... Bogo~ove[tvoto i Bogo-materijata" (Tamu. T. 8. S. 231). Empiriskiot svet, kade lu\eto se pojavuvaat kako individuumi, spored Solovjov, e "te`ok i ma~en son na izoliranoto egoisti~no postoewe" (Tamu. T. 3, S. 120), svet iluzoren i nestvaren. Pri~inata na postoeweto na takviot svet kaj Solovjov, tokmu kako i kaj {openhauer, e principot na individuacija, koj ima koren vo samopotvrduvaweto, egoizmot na sekoe bitie, koe se sprotistavuva na site drugi bitija - vo vzaemnoto odbivawe. Zloto, to est "grevot na individuacijata", tokmu i go ra\a nadvore[noto, materijalno bitie, kade se postoi vo razedinetost i neprijatelstvo. No ako individualnosta e izvor na zlo i stradawe, toga[ za kakva individualna besmrnost mo`e da stanuva zbor? Spasenieto e mo`no samo niz osloboduvaweto od individualnoto postoewe, a ne niz negovoto ve~no prodol`uvawe. So samoto toa, religioznata filosofija na Vladimir Solovjov vle~e kon impersonalizam. I ne e slu~ajno [to vo vrska so toa pra[awe se za~nala mnogugodi[na polemika pome\u nego i Lopatin, koj bil uveren vo supstancijalnosta na ~ove~koto "jas" i, spored toa, vo besmrtnosta na individualnata du[a. Grevot na individuacijata, koj go ~ini principot na postoewe vo empiriskiot svet, se koreni, spored misleweto na Solovjov, vo samata apsolutna su[tina: "Aktivnata pri~ina na zloto mo`e da bide individualnoto bitie no ne vo svojata prirodna, ve]e uslovena pojava, tuku vo svojata apsolutno ve~na su[tina" (Tamu. S. 124). Na osnova na taa pri~ina sekoe bitie ve]e se za~nuva vo zlo, "odbiraj]i go" egoizmot i samopotvrduvaweto u[te pred svojata pojava vo svetot, koga se u[te ne postoi mo`nost za svesen izbor. Ottuka izvorot na svetskoto zlo ne e vo padot vo grev na ~ovekot, koj se slu~il blagodarenie na slobodata, kako [to u~i hristijanstvoto, tuku vo meoni~koto na~elo na bo`estvenoto seedinstvo. Bidej]i dodeka site bitija imaat samo potencijalno postoewe, a ne aktualno bitie vo Boga, i dodeka kako ~isti duhovi se nao\aat vo edinstvo so bo`estvenata volja, taa ne mo`e samata od sebe da deluva na Boga zatoa [to za toa e potrebno da se ima samostojno postoewe. No za Boga e potrebno "mno[tvenosta na bitijata da se zdobie so svoja sopstvena realna osobenost, bidej]i vo sprotivno silata na bo`estvenoto edinstvo ili qubov ne bi imala na [to da se projavi... vo seta svoja polnotija" (Tamu. S. 127). Zatoa samiot Bog so svojot tvore~ki akt go utvrduva samostojnoto postoewe na tie bitija (so samoto toa ra\aj]i zlo), koi duri sega mo`e da deluva na nego, zatoa [to pove]e ne se samo ednostavno idealni bitija, umovi, ~ij `ivot se sostoi vo sozercuvawe na Bo`estvoto, tuku `ivi i volevi su[testva, ako samata volja e vistinska realnost. Me\utoa, samostojniot `ivot na su[testvata ne zna~i mno[tvenost na samostojni supstancii-du[i. "Toa vtoroto, proizvedeno edinstvo, koe e sprotistaveno na prvobitnoto edinstvo na bo`estveniot Logos, kako [to znaeme, e du[ata na svetot ili idealnoto ~ove[tvo (Sofija), koe vo sebe gi sodr`i i so sebe gi povrzuva site posebni `ivi su[testva ili du[i" (Tamu. S. 129). Na toj na~in supstancijalnoto edinstvo ja poseduva samo du[ata na svetot, a ne i posebnite `ivi su[testva. Tokmu taa se zdobiva so nezavisnost od bo`estvenoto na~elo i mo`e da deluva na nego, samo taa e sloboden subjekt i go izvr[uva ~inot na otpa\awe od Boga, ~ija su[tina e vo te`nenieto da se poseduva seta polnotija na bitijata, to est da se utvrdi nadvor od Boga. Kako posledica na toa du[ata na svetot "izleguva od seedinstveniot centar na Bo`estvenoto bitie i se spu[ta do nivoto na mno[tvenost na tvorbata, gubej]i ja svojata sloboda i svojata vlast nad taa tvorba" (Tamu. S. 131), a Bogo-Sveto-zdanieto se raspa\a na mno[tvo odvoeni, samostojni elementi, "vselenskiot organizam se pretvora vo mehani~ka sevkupnost na atomi" (S. 131), vo svet na zlo, razedinetost i stradawe. Sofija taka e sredi[en lik na teokosmi~kiot proces. Toa ve~no-`enstveno na~elo vo Boga, svetskata du[a, teloto Hristovo, idealnoto ~ove[tvo e "vistinska pri~ina na sozdavaweto i negova cel... princip spored koj Bog go sozdal neboto i zemjata" (Rusija i Vselenskata crkva. S. 347). No, bidej]i otpadnala od Boga, Sofija se zdobiva so demonski crti. Ve~nata `enstvenost kaj Solovjov se udvojuva. Za so toj problem da izleze na kraj filosofot vo deloto "Rusija i Vselenskata crkva" ja razlikuva Sofija, od edna strana, i svetskata du[a, od druga strana. Poslednata sega se pojavuva kako antipod na Sofija, Premudrosta Bo`ja, se pojavuva kako izvor na zloto i haosot, dodeka Sofija e "svetlosno i nebesno bitie, nezavisno od temninata na zemnata materija" (Tamu. S. 347). Du[ata na svetot Solovjov ja odreduva kako "majka na vonbo`estveniot haos" i istovremeno ja odvojuva od samiot haos; su[tinata na svetskiot proces se pojavuva kako borba na Bo`estvenoto Slovo i adskiot princip za prevlast nad du[ata na svetot. Taa borba mora da se zavr[i so povtorno spojuvawe na otpadnatata svetska du[a so Boga i obnovuvaweto na bo`estvenoto seedinstvo. Taa kone~na cel pred se, ja odreduva evolucijata vo prirodata, a potoa i vo istorijata. "Kosmi~kiot proces se zavr[uva so ra\awe na prirodniot ~ovek, a po nego sledi istoriskiot proces, koj go podgotvuva ra\aweto na duhovniot ~ovek (Sobr. so~. T. 3. S. 165). Pozicijata na Solovjov, kako [to gledame, ovde se poklopuva so teleolo[kiot determinizam na Hegel, od [to proizleguva ne samo otpimizmot tuku i utopizmot na istoriosofijata na Solovjov: istoriskiot proces so vnatre[na nu`nost vodi kon pobeda na dobroto. Filosofot e uveren deka samiot istoriski razvitok ]e dovede do pobeda na edinstvoto i qubovta nad raspa\aweto i neprijatelstvoto, bidej]i toj raspad e - nu`en moment na svetskiot proces, koj e za~nat od samiot Bog - i padot na svetskata du[a - neizbe`en pat kon povtorno vospostavuvawe na edinstvo so Prvosu[toto. Teodicejata na Vladimir Solovjov se spojuva so prirodno-nau~niot evolucionizam i duri so darvinizmot. Negovata istoriosofija e obid svetskata istorija da se sfati i objasni kako "dolga niza na slobodni ~inovi" na patot na vospostavuvawe na bogo~ove~ko edinstvo, kako dijalog na Sofija i Logosot, koj ima izraz vo duhovno-religiozniot, moralen i umetni~ki razvitok na ~ove[tvoto. Na prviot stepen na prirodnoto i neposrednoto otkrovenie ~ove[tvoto go sfa]a Boga kako prirodno bitie: takvi se paganskite veruvawa na drevniot svet, takvi se i prirodno-nau~nite materijalisti~ki u~ewa na novoto vreme. Na vtoriot stepen Bog mu se otkriva na ~ovekot kako na~elo koe e sprotistaveno na prirodata, kako transcedencija, ni[to. Takvo e negativnoto otkrovenie pred se, na isto~nite, asketsko-pesimisti~ni religii, koe najdosledno e pretstaveno vo budizmot, koj te`nee kon prevladuvawe na zemnoto, aktivnoto, li~no na~elo. Na krajot, vo starozavetnata religija, koja ni go otkriva li~niot Bog, i vo helenskata filosofija so nejzinoto u~ewe za Logosot, ~ove[tvoto dobilo pozitivno otkrovenie ~ija vistinska smisla vo potpolnost e razotkriena duri vo hristijanstvoto i bogo~ove~kata li~nost na Isusa Hrista. Tokmu vo Hrista e projavena sintezata na religiozno-kontemplativnoto na~elo, svojstveno za religiite na Istokot, i na~eloto na li~noto, ~ove~koto, koe se razvilo vo lonoto na zapadnata kultura. Me\utoa, raskolot na isto~nata i zapadnata crkva nagovestil nova epoha na raspad koja ve]e go zafatila i pobedila hristijanskiot svet. Vo toa, spored Solovjov, se poka`alo nesovr[enstvoto na "istoriskoto hristijanstvo". Duhovnoto edinstvo povtorno se raspadnalo na dve ednostranosti. Na Istok pobedil monizmot, vladeeweto na nadindividualnoto bo`estveno na~elo koe ne ostava mesto na ~ove~kata samostojnost i sloboda; na Zapad, naprotiv, do[lo do hipertrofiran razvoj na principot na individualizam, slobodata vo nejzinoto negativno sfa]awe kako osloboduvawe od edinstvoto, [to dovelo do vladeewe na haosot. Odej]i po slovenofilite, Solovjov `estoko gi `igosuva prorocite na zapadnata kapitalisti~ka civilizacija. Vistinata se poka`ala razbiena: isto~niot svet go afirmira "bes~ove~niot bog", a zapadniot "bezbo`niot ~ovek" (Tamu. T. 1. S. 257). Toj koben raskol mo`e da go nadvladee samo narod sloboden od sekakva isklu~ivost i ednostranost; a tie svojstva "mu pripa\aat na plemenskiot karakter na slovenstvoto i, posebno, na nacionalniot karakter na ruskiot narod" (Tamu). Poradi toa Rusija ima religiozno-mesijanski povik da gi obedini stranite koi se raspadnale i so samoto toa da go izvr[i posledniot ~in na svetskata istoriska drama na povtorno soedinuvawe na Boga so ~ove[tvoto. Istoriosofskata koncepcija na Solovjov nastanala u[te vo sedumdesetite godini. Za vreme na osumdesetite godini taa se preleva vo forma na utopisti~ko u~ewe za idnata svetska teokratija, vo koja svetskata vlast ]e ja ostvari ruskiot car, a duhovnata - rimskiot prvosve[tenik. Prviot ~ekor kon taa teokratija treba da bide obedinuvaweto na isto~nata i zapadnata crkva.

Teosofijata i istoriosofijata na Vladimir Solovjov se organski povrzani so negovata etika. Do problemot na etikata toj se dopiral vo mnogu svoi dela, no posebno na moralnata filosofija e posveteno negovoto delo "Opravduvawe na dobroto". Tuka Solovjov gi kritikuva dvete krajni stanovi[ta od koi ednoto go brani moralniot subjektivizam, koj utvrduva deka subjekt na dobroto mo`e da bide samo li~nost, a vtoroto mu pridava glavno zna~ewe na socijalnite institucii kako garanti na moralnoto odnesuvawe. Obata momenti, spored Solovjov, se nu`ni. Me\utoa, toj pri toa go naglasuva tokmu momentot na objektivnite formi na moralniot `ivot, [to e sosema razbirlivo ako se zeme vo predvid negovoto uveruvawe vo realnosta na seop[toto, univerzalnoto, Bogo~ove[tvoto kako edinstven organizam, i vo apstraktnosta na odvoeniot individuum. Ako vo ranite dela ja naglasuval zavisnosta na etikata od religioznata metafizika, toga[ sega insistira na avtonomnosta na etikata bidej]i "razumot", gradej]i moralna filosofija, samo ja razviva na tloto na iskustvoto odnapred vo nego dadenata ideja na dobroto" (Tamu. T. 7. S. 29). No so toa, duri i kako avtonomna, filosofijata na moralot ne mo`e vo potpolnost da bide odvoena od metafizikata i religijata, bidej]i samoto u~ewe za svetskiot bogo~ove~ki proces i za kone~nata pobeda na bo`estvenoto seedinstvo go utvrduva samiot temel na moralot - stvarnosta na nat~ove~koto dobro. Istaknuvaj]i ja zaslugata na Kant, koja e sodr`ana vo priznanieto na avtonomnosta na moralot, Solovjov istovremeno ja kritikuva negovata etika poradi subjektivizam. Kant se obidel da ja zacvrsti zgradata na etikata so pomo[ na postulatite na prakti~niot um - Bog, slobodata na voljata i besmrtnosta na du[ata kako predmeti na umnata vera. No kako [to zabele`al Solovjov, Bog i besmrtnata du[a kaj nego se izveduvaat od moralot, a samiot moral se poka`uva kako usloven od Boga i besmrtnata du[a. Solovjov dava dlaboka analiza na ~uvstvata, ili prirodnite osnovi na moralot: sramot, somilosta i blago~estivosta, odnosno stravopo~ituvaweto i uva`uvaweto. ^ovekot se srami od ona [to vo nego pretstavuva najniska priroda. Posebno vo taa smisla e karakteristi~en poloviot sram. Somilost ili sostraduvawe ~ovek ~uvstvuva sprema site `ivi su[testva. Pobuduvaj]i altruizam, somilosta ja ~ini osnovata na site socijalni institucii. Solovjov go karakterizira sramot kako individualno, a somilosta kako socijalno celomudrie. Na krajot, ~uvstvoto na stravopo~ituvawe, kako poklonuvawe na ~ovekot pred najvisokoto na~elo, e moralna osnova na religijata. Dopiraj]i go odnosot na moralot i pravoto, Solovjov ja gleda razlikata pome\u niv vo neograni~enosta na moralnite i ograni~eni pravni barawa i nalozi, a isto taka, i vo prinudniot karakter na pravnite zakoni. Pravoto e poniska sfera ili odreden minimum na moralot, za ~ija realizacija toa ja koristi prinudata. Pravoto se odnesuva na objektivnata sfera na nadvore[nite postapki, dodeka moralot ne se odnesuva "na nadvore[nata realizacija na dobroto, tuku na negovoto vnatre[no postoewe vo ~ove~koto srce" (Tamu. S. 383). Pri toa filosofot ednakvo podvlekuval deka, nasproti ra[irenoto sfa]awe, pome\u moralnite i pravnite zakoni nema protivre~nost.

Iako Solovjov ne napi[al posebno delo posveteno na etikata, temata na ubavinata go proniknuva celoto negovo tvore[tvo. Zbli`uvaj]i ja, vo duhot na romantizmot, filosofskata intuicija i umetni~koto tvore[tvo, toj vo poslednoto gledal srodnost so misti~noto iskustvo i ja smetal umetnosta za "realna sila" koja go prosvetluva i preporoduva svetot (Tamu. T. 3. S. 189). Vo statijata "Ubavinata vo prirodata" Solovjov ja gleda zada~ata na umetnosta "ne vo povtoruvaweto, tuku vo prodol`uvaweto na ona umetni~ko delo koe go zapo~nala prirodata" (Tamu. T. 6. S. 75). Povisokata cel na umetnosta e teurgijata, to est pretvoraweto na realnosta vo idealna, preobrazena telesnost. Estetikata na Solovjov e povrzana so negovata sofiologija, so u~eweto za erosot na kogo e posveten traktatot "Smislata na qubovta". Estetskite pogledi na Solovjov isto taka, na[le izraz vo negovite kni`evno-kriti~ki statii koi se posveteni na poezijata na Pu[kin, Tjut~ev, Lermontov, Fet.

Pred samiot kraj na svojot `ivot Solovjov se razo~aral vo teokratskata utopija i voop[to vo idejata za progres, iako u[te vo "Opravduvawe na dobroto" pi[uval "deka merata na dobroto vo ~ove[tvoto se zgolemuva" (Tamu. T. 7. S. 173). Vo "Tri razgovori", ~ij sostaven del e negovata pro~uena "Kratka povest za Antihrist", vo prv plan istapuva eshatolo[kata tema: nastapuvaweto na Carstvoto Bo`jo sega se zamisluva kako kraj na istorijata.

Vladimir Solovjov izvr[il ogromno vlijanie na ruskata filosofska misla od 19-ot i 20-ot vek, posebno na bra]ata Sergej i Evgenij Trubecki, Nikolaj Loski, Sejmon Frank, Sergej Bulgakov, Pavle Florenski, Nikolaj Ber\aev, Vladimir Ern i Lav Karsavin. Ni[to pomalo ne bilo negovoto vlijanie na ruskiot simvolizam, posebno na Aleksandar Blok, Andrej Beli i Vja~eslav Ivanov. Ruskiot "srebren vek" tokmu na Solovjov mu go dol`i onoj misti~no-gnosti~ki kalem koj vo mnogu ja odredil atmosferata na duhovniot `ivot na prvite desetletija na 20-ot vek vo Rusija.

Piama Gajdenko