BESEDA ZA SVETIOT APOSTOL PAVLE NA SVETI JOVAN ZLATOUST71

[to e ~ovekot, i od kakov blagoroden rod e na{ata priroda, i za kakva dobrodetel e sposobno ova su{testvo, podobro od site lu|e poka`al apostol Pavle. Otkako postanal apostol, pa se do sega, toj so gromok glas go opravduva Gospoda pred site koi Go obvinuvaat poradi vakvoto ustrojstvo na ~ove~koto su{testvo; pottiknuva na dobrodetel, im ja zatvora ustata na besramnite huliteli i poka`uva deka pome|u angelite i lu|eto ne postoi golemo rastojanie, ako posakame da obrneme na sebe golemo vnimanie. Apostol Pavle ne dobil poinakva priroda (fusin), nitu imal poinakva du{a, nitu `iveel vo nekoj drug svet, tuku, vospitan na ista zemja i na ist prostor i po isti zakoni i obi~aji, gi nadminal site lu|e koi postoele otkako postoi svetot. Zna~i, kade se tie {to govorat deka dobrodetelta e te{ka, a porokot lesen? Pavle ne im dava za pravo, govorej}i: Na{ite sega{ni lesni stradawa ni donesuvaat vo golema izobilnost ve~na i polna slava (2Kor. 4, 17). A koga nevoljite se lesni, toga{ dotolku pove}e – vnatre{nite zadovolstva.

I toa ne e samo kaj apostol Pavle dostojno za voshit {to od mnogu revnost ne gi ni ~uvstvuval naporite koi gi zemal na sebe zaradi dobrodetelite, tuku i toa {to na dobrodetelta ne i bil predaden zaradi nagrada. Nie i pri o~iglednosta na nagradata ne podnesuvame napori zaradi dobrodetelta, a toj i bez nagrada gi sakal i gi qubel i mnogu lesno gi sovladuval preprekite kon nea, ne `alej}i se ni na nemo}ta na teloto, ni na mno{tvoto na raboti, ni na silovitosta na prirodata, nitu na ne{to drugo. Iako bil optovaren so pogolemi gri`i otkolku site vojskovoda~i i carevi na zemjata, toj sepak, so sekoj den napreduval, i so zgolemuvawe na opasnostite toj steknuval nova revnost, {to i go izrazuva govorej}i: Go zaboravam ona {to e zad mene, a se stremam kon ona {to e pred mene (Fil. 3, 13). I koga ja o~ekuval smrtta, toj povikuval na u~estvuvawe vo taa radost, govorej}i: Raduvajte se i vie i zaraduvajte me (Fil. 2, 18). I koga go sna{le opasnosti i navredi i sekakov vid na potsmevawa, toj i toga{ likuval, i pi{uvaj}i im na Korintjanite govorel: Zatoa dobro mi e vo slabostite, vo navreduvawe, vo maki, vo progonuvawe (2Kor. 12, 10). Se toa toj go narekuval oru`je na pravdata, poka`uvaj}i deka i od toa izvlekuval najgolema korist, i neprijatelite od niedna strana ne mo`ele da go fatat. Od site strani udiran, navreduvan, toj, kako da vr{i triumfalen pohod i da podiga pobedni~ki spomenici po cela zemja, so toa se ukrasuval, i Mu voznesuval blagodarnost na Boga, govorej}i: No da Mu blagodarime na Boga, Koj sekoga{ ni dava pobeda (2Kor. 2, 14).

Po sramota i navredi zaradi propovedawe na Evangelieto toj tr~al pove}e otkolku po po~esti; po smrt pove}e otkolku po `ivot; po siroma{tvo pove}e otkolku po bogatstvo; po napori pove}e otkolku drugite po odmor, i ne samo pove}e tuku daleku pove}e; po taga pove}e otkolku drugite po radost; po molitva za neprijatelite pove}e otkolku drugite po molitva protiv neprijatelite. Taka toj go obrnal poredokot na ne{tata, ili podobro re~eno, nie sme go obrnale, a toj go so~uval takov kakov {to Bog go ustanovil. Bidej}i se prvobitno e – prirodno (cata fusin), a podocne`noto e – sprotivnoto. Koj e dokaz na toa? Pavle koj, bidej}i ~ovek, pove}e go baral ona {to e prvobitno otkolku podocne`noto.

Za nego bilo stra{no i opasno samo edno: da Go navredi Boga, i ni{to drugo. Isto taka, pove}e od se drugo toj sakal: da Mu ugodi na Boga. Ne velam deka toa go sakal pove}e otkolku bilo {to vo ovoj svet, tuku pove}e otkolku bilo {to i vo onoj svet. Nemoj da mi zboruva{ za gradovi, narodi, carevi, vojski, oru`je, bogatstvo, sila vlast, bidej}i se toa toj ne go smetal ni za paja`ina, tuku zamisli go ona {to e na nebesata i toga{ }e ja sogleda{ silata na qubovta negova sprema Hrista. Opien od ovaa qubov, toj ne se voshituval na dostoinstvoto ni na angelite, ni na arhangelite, nitu na ne{to sli~no, bidej}i vo sebe imal ne{to pove}e od se toa: qubovta Hristova, i so nea se smetal sebe pobla`en od site, a bez nea ne sakal da bide ni so gospodstva, ni so poglavarstva, ni so vlasti. So ovaa qubov toj pove}e sakal da bide me|u poslednite i kaznuvanite, otkolku bez nea me|u najvisokite i slavenite. Za nego edinstvena kazna e: da se li{i od ovaa qubov. Toa za nego e pekol, toa e – ma~ewe, toa e – vrv na zloto; kako {to za nego povtorno e naslada: da ja stekne taa qubov. Toa za nego e `ivot, toa e – vrv na dobroto. Se ostanato {to ne se odnesuva na ova, toj ne go smetal ni za `alosno ni za prijatno, tuku se vidlivo preziral kako gnila treva.

Vladetelite i narodite koi di{ele so gnev, mu li~ele na komarci, a smrtta, kaznite i bezbrojnite maki na – de~jki igra~ki, koga gi podnesuval zaradi Hrista. Toga{ od niv i se voshituval, i se gordeel so okovite taka kako {to Neron se gordeel so svojata kruna na glavata. Vo zatvorot `iveel kako na neboto, a ranite i udarcite gi primal poradosno otkolku drugite nagradi. Toj gi sakal naporite ne pomalku od nagradite, smetaj}i gi samite napori i trudovi za nagrada, poradi {to i gi narekuval blagodat (carij). Vidi: za nego nagrada bilo – da se oslobodi od teloto i da bide so Hrista, a podvig – da ostane vo telo. Pa sepak, toj poprvo go odbiral vtoroto otkolku prvoto, i veli deka toa za nego e poneophodno. Da bide odla~en od Hrista, za nego bilo napor i maka, ili podobro re~eno, pove}e i od napor i od maka, a da bide so Hrista – nagrada. Pa sepak, zaradi Hrista toj poprvo go odbiral ona prvoto otkolku ova vtoroto. No mo`ebi nekoj }e ka`e deka nemu toa mu e prijatno poradi Hrista. Toa i jas go velam, deka nemu golema prijatnost mu sozdavalo ona {to na nas ni sozdava taga.

No zo{to govoram za opasnostite i za drugite nevolji? Toj neprekinato taguval, poradi toa govorel: Koj oslabi, i jas da ne oslabam? Koj se soblazni, i jas da ne se raspalam? (2Kor. 11, 29). Nekoj }e ka`e deka i vo tagata ima prijatnost. Mnogumina, na primer, izgubuvaj}i gi decata i imaj}i sloboda da pla~at, vo toa nao|aat uteha; ako gi spre~at vo toa, tie stradaat. Taka i Pavle, prolevaj}i solzi den i no}, nao|al uteha vo niv, bidej}i nikoj taka ne pla~el poradi svoite nevolji kolku {to toj pla~el poradi tu|ite. [to misli{, kako se ~uvstvuval toj koga, gledaj}i gi Evreite kako ne se spasuvaat, se molel samiot da bide li{en od slavata vo viso~inite, za tie da se spasat? Ottuka e o~igledno deka nivnoto nespasuvawe za nego bilo daleku pote{ko, bidej}i da ne bilo pote{ko toj ne bi se molel za toa. Toj odbral da bide li{en od nebesnata slava kako ne{to polesno i poute{no; i ne samo {to go sakal toa, tuku i olelekal govorej}i: Mnogu mi e `al i srceto me boli (Rim. 9, 2). Zna~i, onoj koj takare~eno pla~el za site koi `iveat vo vselenata, i za site narodi i gradovi voop{to, i za sekoj poedinec, so {to mo`eme da go sporedime, so kakvo `elezo, so kakov dijamant? Kakva mo`eme da ja nare~eme takvata du{a? Zlatna ili dijamantska? Taa bila pocvrsta od sekoj dijamant, poskapocena od zlato i skapoceni kamewa. Dijamantot go nadminuvala so svojata cvrstina, a zlatoto – so svojata skapocenost. Zna~i, so {to mo`eme da ja sporedime? So ni{to od postoe~kite ne{ta.

Koga dijamantot bi postanal zlato i zlatoto dijamant, toga{ bi se dobilo ne{to {to bi li~elo na du{ata na Pavle. No zo{to da ja sporeduvame so dijamant i zlato? Celiot svet stavi go nasproti nea, i toga{ }e vidi{ deka du{ata na Pavle e pova`na od nego. Bidej}i koga toj veli za onie koi vo ko`uvi i kozji ko`i skitale po pe{terite i dupkite zemni, deka svetot ne bil dostoen za niv (vidi Evr. 11, 37-38), toga{ dotolku pove}e nie mo`eme da ka`eme za nego deka toj vredel kolku i site tie.

No ako svetot ne vredi kolku {to vredi toj, koj toga{ vredi? Mo`ebi neboto? Ne, i toa e malo, bidej}i koga toj samiot na neboto i na ona {to e na neboto mu ja pretpostavil qubovta Gospodova, toga{ dotolku pove}e Gospod, koj e tolku podobar od Pavle kolku {to e dobrinata od poro~nosta, }e go pretpostavi Pavla na mno{tvoto nebesa. Gospod ne qubi ne onaka kako nie Nego, tuku tolku pove}e {to toa so nikakvi zborovi ne mo`e da se izrazi. Pogledni samo na {to Toj go udostoil Pavle u{te pred idnoto voskresenie: go voznel vo rajot, go vozdignal na tretoto nebo, mu otkril takvi tajni koi ne e slobodno da se govorat na nikogo od onie koi imaat ~ove~ka priroda. I sosema razbirlivo, bidej}i toj, u{te po zemjata odej}i, se pravel taka za da `ivee so angelite: spre~en od smrtnoto telo, toj poka`uval angelska ~istota; podlo`en na tolku nevolji, toj se gri`el ni malku da ne bide ponizok od vozvi{enite Sili. Kako ptica toj letal po vselenata, i kako bestelesen gi preziral naporite i opasnostite, i kako onoj koj ve}e go dostignal neboto preziral se zemno, i kako onoj koj op{ti so bestelesnite Sili bil neprekinato bodar.

Iako i na angelite ~esto pati im bile doveruvani razli~ni narodi, no nieden od niv ne go uredil taka dovereniot mu narod kako Pavle cela vselena. Nemoj da mi govori{ deka Pavle ne bil nejzin ustroitel, bidej}i i jas sam go priznavam toa. Za{to ako samiot ne go izvr{il se toa, sepak vo toj slu~aj, ne e mo`no da se li{i od pofalba za toa, bidej}i se udostoil na takva blagodat. Na Arhangel Mihail mu bil doveren narodot judejski, a na Pavle – zemjata i moreto, naselenite krai{ta i  nenaselenite. Go govoram ova ne za da gi navreduvam angelite (daleku od toa!), tuku za da poka`am deka ~ovekot, bidej}i ~ovek, mo`e da bide zaedno so niv i da stoi naporedno so niv. I zo{to toa ne im bilo dovereno na angelite? Za ti da nema{ nikakov izgovor za ovaa negri`a i za opravduvawe na svoeto nerabotewe da ne se povikuva{ na razlikata na prirodata. Me|utoa, se slu~ilo ne{to u{te po~udesno. Vsu{nost, zar ne e ~udesno i neobi~no slovoto, izgovoreno so zemen jazik, da ja izgonuva smrtta, da gi otpu{ta grevovite, da ja isprava povredenata priroda i da ja prerabotuva zemjata vo nebo? Zaradi toa se voshituvam na silata Bo`ja, zaradi toa ja falam revnosta na Pavle, {to primil takva blagodat, {to taka se podgotvil sebe. I vas ve molam, ne samo da se voshituvate, tuku i da go podra`avate ovoj obrazec na dobrodetelta, bidej}i taka }e mo`eme so nego da postaneme zaedni~ari na isti venci.

Ako ti se ~udei{ slu{aj}i deka, ako go napravi{ istoto toa, }e gi dobie{ i ti istite nagradi, toga{ slu{ni {to samiot Pavle veli: Dobro se borev, patot go zavr{iv, verata ja zapaziv; ponatamu me o~ekuva venecot na pravdata, {to }e mi go dade vo onoj den Gospod, pravedniot Sudija; no ne samo mene, tuku i na site koi se raduvaat na Negovoto doa|awe (2Tim. 4, 7-8). Gleda{ li kako toj site gi povikuva da zaedni~arat vo toa? Zna~i, bidej}i pred site stoi toa istoto, da se pogri`ime site da postaneme dostojni na vetenite dobra; da gledame ne samo na veli~inata i prvenstvoto na negovite dela, tuku i na silata na negovata revnost so koja toj ja steknal takvata blagodat, i na srodnosta na prirodata, po koja toj go imal istoto {to i nie. Na toj na~in i ona te{koto izvr{livo – za nas }e se poka`e lesno i zgodno i izma~uvaj}i se za ova kratko vreme, nie }e se udostoime da go dobieme nepominliviot i besmrten venec, preku blagodatta i ~ovekoqubieto na na{iot Gospod Isus Hristos, na Kogo slava i vlast sega i sekoga{, i vo site vekovi. Amin.