Svetislav Basara

          Neobjaven intervju na JOZEF KOWALSKI*

            (daden na dopisnikot na magazinot na "Time")

            Imeto na Jozef Kowalsky, pronao|a~ot, svetskiot patnik i fabrikant na velosipedi, relativno e nepoznato vo tesniot krug na sorabotnici i u{te potesen krug na prijateli. Pa sepak, toj povle~en ~ovek drugaruval i se dopi{uval so cela niza na najistaknati li~nosti na ovoj vek. Da spomneme samo nekoi: Sigmund Frojd, Karl Gustav Jung, Josif Visarionovi~ Stalin, Franc Kafka, Rene Genon, Jurgis Baltru{aitis, Pablo Pikaso, Artur Konan Dojl, Aleksandar I Kara|or|evi}, Maks Plank...

            Po nekolku povici po telefon, Kowalsky nerado se soglasi da ne primi vo svojata vila na krajbre`ieto na @enevskoto ezero obvrzuvaj}i ne da ne go otkrivame imeto na mestoto vo koe vilata se nao|a.

            Iako vo poodminati godini, Jozef Kowalsky e impresivna figura so zaprepastuva~ka vitalnost. Perfektno vladee so site pova`ni evropski jazici i zboruva bez vlakno na jazikot.

            Time: Gospodine Kowalsky, ve}e so decenii gi odbivate site kontakti so novinarite; reporterite na televizijata vo pove}e navrati pripadnicite na va{eto obezbeduvawe nimalku ne`no gi oddale~uvaa od va{ata blizina. ]e ni ja otkriete li tajnata: od kade tolku golem animozitet  sprema javnosta?

            Kowalsky: Jas sum mnogu konzervativna li~nost. Isklu~itelno mi e va`na privatnosta, mirot vo koj nepre~eno mo`am da se posvetam na is~ituvawe na knigite koi me interesiraat. Vo fokusot na tie moi lektiri e sredniot vek i avtori koi, makar posredno, se zanimavaat so taa tema. Vnimatelno studiraj}i gi knigite, na sega zaboravenite avtori, so vreme dojdov do soznanie, deka toj vremenski period, od IV pa do XIV vek, mnogu lesno e definirano kako "mra~en". Ako so toa se misli na uli~noto osvetluvawe, taa definicija stoi, no samo tuka. Bi rekol deka toj vremenski period, tokmu, bil period na nezapamtena iluminacija, vnatre{no prosvetluvawe na ~ovekot; poglednete gi samo tie hroniki vo koi se vrvi od procesii, od javni ispovedawa na grevovite, od nad~ove~ki te`nenija da se postigne ekstaza. Spored mene, toa e vistinskata javnost: otsustvo na neproyirnost, iznesuvawe na site fakti na videlina, kolku i stra{ni tie da se.

            Ottuka mojata, kako {to velite vie "animoznost" sprema sovremenata javnost, koja sensu stricto i ne e javnost tuku nejzin simulakrum. Pod vlijanie na istoriskite okolnosti, ~ove~kiot svet e potpolno ponadvore{net; negovite interesirawa vo potpolnost se preneseni vo nadvore{nata praznina, pa nie taka denes voop{to ne znaeme {to navistina se slu~uva vo du{ite na lu|eto, ako voop{to i ne{to se slu~uva. Jas nemam ni{to protiv takov vid na javnost vo koja mo`eme da doznaeme za omileniot cvet na nekoja filmska yvezda, no se trgam nastrana bidej}i taa e edna stihija koja ne e mo`no da se kontrolira. Ako ~ovek se soglasi da se pojavi vo nekoj od mediumite, mora da smeta na toa deka mediumite }e mu se vme{aat vo `ivotot i }e vlijaat na nego vo najnepovolna mo`na smisla.

            Time: Zo{to sepak, se soglasivte na ovoj intervju?

            Kowalsky: Jas sum star ~ovek. Mnogu star ~ovek. Mojot `ivot prakti~no e staven ad acta. Pove}e nikakvi stihii ne se vo sostojba da mi na{tetat, bidej}i, ednostavno, nemaat vreme. Na krajot, jas sum i pokraj se ~ovek na svoeto vreme. Gordelivosta na preterano istaknuvawe na svojata li~nost ne e ni{to polo{a od gordelivosta koja proizleguva od preteruvaweto od drug vid: od povle~enosta. Poznato e deka mnogu "stolpnici" (isposnici, koi so godini stojat na vrvot na nekoj stolb) bile prokleti iako ne napravile, nitu imale prilika, nikakov vidliv grev. Nepoznati se Bo`jite sudovi. I nerazbirlivi. Nie sekoga{ odime po rabot na bezdnata. [to i da napravime.

            Time: Toa stoi vo izvesna kontradikcija so pesnite koi ste gi pi{uvale dvaesetite godini od ovoj vek. Za niv poznava~ite tvrdat deka se na samiot vrv na toga{nata avangarda.

            Kowalsky: Koi poznava~i?

            Time: Rene Velek, na primer.

            Kowalsky: Toj ne mo`el da gi ~ita tie pesni. Verojatno nekade ne{to potslu{nal. Toa se sosema prose~ni, lirski pesni. Da imav dar, sigurno }e napravev kni`evna kariera. Me|utoa, na vreme uvidov deka si go ar~am i svoeto vreme i ona na ~itatelot, pa se svrtev sprema prakti~ni raboti. Jas, pred se, sum biznismen.

            Time: Biznismen koj nekolku godini pominal vo Indija, ne za da gradi fabriki za velosipedi, tuku za vremeto da go pominuva vo dru{tvo na u~iteli po joga?

            Kowalsky: Da, toga{ ve}e zarabotiv dovolno pari i mo`ev da si go dozvolam zadovolstvoto na patuvaweto, zapoznavawe so drugi kulturi. U~itelite na joga koi gi spomenavte sekako se me|u najintersnite li~nosti koi gi zapoznav vo `ivotot. No jas ostanav ~ovek na Zapadot.

            Time: Kru`at glasovi deka vo Indija ste zavladeale so nekoi magiski mo}i.

            Kowalsky: Ne bi go narekol toa taka. Pred se, morate da imate na um deka jogata vo Indija od ona vreme, ne znam kako rabotite stojat denes, be{e otprilika na nivo kakvo kaj nas denes ja ima naukata. Taa, spored moe mislewe toa i e. Da zememe primer: pri lansirawe na raketa, vnimanieto na nabquduva~ot go privlekuva spektakularniot start, oblacite na ogan i dim, zna~i efektite koi sledat, dodeka celta poradi koja raketata se lansira e potpolno nastrana, a taa e - sovladuvawe na Zemjinata te`a i izleguvawe vo orbitata. Sli~no e i so jogata. Site tie prakti~ni manifestacii, site tie "misti~ni" mo}i samo se pojavi na deluvawe koi sledat, ~ija cel e sosema spiritualna. Navistina zavladeav so izvesni sposobnosti: mo`ev, na primer, da se premestam od ova mesto na sprotivnata strana na ezeroto, no tuka nema ni{to magi~no. Koga }e se spoznae vistinskata priroda na prostorot i vremeto (a taa e iluzorna) mo`no e da se manipulira so dvi`eweto spored voljata. Tuka se postavuva edno teleolo{ko pra{awe: zo{to toa? I ovde i na drugata strana na ezerot, jas sum Josef Kowalsky, zaroben vo svoeto telo, rob na sudbinata. Odamna sum prestanal da se zanimavam so tie detski gluposti. Tokmu so detski gluposti, bidej}i takvi egzibicii za vreme na mojot prestoj vo Indija slu`ea za razveseluvawe na decata i qubopitnite po pazarite.

            Time: Dali e to~no deka vo nekolku navrati vi uspea da stanete nevidlivi?

            Kowalsky: To~no e. Se toa spa|a vo cirkuskiot rekvizitarium iako, raka na srce, vo edna prilika toj siddhi mi go spasi `ivotot. Vsu{nost, ~umu taa ve{tina vo svet kade e va`no tokmu sprotivnoto: da se bide {to povidliv, {to pozabele`liv. Taa manija za prisustvo, taa nesfatliva fizi~ka nametlivost, cela taa gri`a za izgledot i za teloto svedo~i za dlabo~inata na padot vo koj svetot sega se nao|a.

            Time: Vie o~igledno ne pripa|ate na krugot na onie koi istorijata ja sfa}aat kako proces na neprekinat progres i usovr{uvawe.

            Kowalsky: Nikako. Vsu{nost, koj go tvrdi toa? Kakvi avtoriteti stojat zad takvite stanovi{ta? Maka i beda. [qamot na duhovnata tradicija na Zapadot, lu|e zalutani vo nauka i filosofija ili vo umetnost. Korumpirani marginalci koi papagalski ja povtoruvaat taa laga za lebot da ne go zarabotuvaat so ~esna rabota.

            Time: Sepak, }e priznaete deka Karl Marks sekako ne spa|a vo grupata na tie marginalci, ni po obrazovanieto ni po biografijata, ni po svojot opus.

            Kowalsky: Marks be{e Golem.

            Time: Prostete...

            Kowalsky: Verojatno znaete {to e Golem. Kreatura koja kabalistite...

            Time: ...ja pravat od zemja i i vdahnovuvaat `ivot so pomo{ na magiski obredi i formuli.

            Kowalsky: Tokmu taka, so toa {to povtorno moram da ve predupredam deka ste opsednati so zborot "magija". Magijata e ne{to sosema drugo. Kako i nekoi tehniki na jogata, i kabalata e samo ve{tina. Za ~ovek da mo`e da napravi pristojna stolica, toj mora da se obu~uva vo ve{tinata na stolarstvoto nekolku godini.  E sega, koga toj stolar nekolku godini bi ja prou~uval ve{tinata na pravewe na Golem, bi bil kabalist.

            Time: Tvrdite li deka sekoj mo`e da napravi Golem?

            Kowalsky: Re~isi sekoj. Ne e sekoj vo sostojba da napravi ni stolica. Za se e potreben talent. Na primer: mojot o~uv uspea da napravi Golem, iako be{e samo obi~an ~evlar i pijanica. Ne be{e toj ba{ nekoe remek-delo, no mu poslu`i. Rabote{e namesto nego, dodeka W. Kowalsky pie{e vo sosednata kr~ma.

            Time: Ah, da, toa e ne{to vo vrska so pro~uenata afera so Patrijarhot na Gruziskata pravoslavna crkva.

            Kowalsky: Tokmu taka.

            Time: No se smeta{e deka toa e samo literaturna fikcija.

            Kowalsky: Nema fikcija. ^ovek ne e vo sostojba ni{to da izmisli. Ni{to da sozdade.

            Time: Ne e li toa kontradikcija? Pred malku spomnavte deka mo`e da se napravi Golem.

            Kowalsky: Postoi razlika pome|u da se sozdade i da se napravi. Vo konkretniot slu~aj, Golem nema besmrtna du{a. Toj ja koristi perifernata du{a na kabalistite. Mislam deka taa vo evrejskata tradicija se narekuva nef{, no ne sum siguren.

            Time: Ako dobro razbrav, Golem go raboti ona {to onoj koj go napravil mu nareduva.

            Kowalsky: Da.

            Time: Toga{ logi~no se postavuva pra{aweto, koj go napravil Karl Marks?

            Kowalsky: Nikoj ne znae sigurno. Postoi somne` deka toa e Golemiot Majstor na nekoja od masonskite lo`i.

            Time: No so kakva cel?

            Kowalsky: Ste prestojuvale li nekoga{ vo nekoja od komunisti~kite zemji?

            Time: Ne

            Kowalsky: Toga{ sekako treba da posetite nekoja. Rabotite bi vi bile mnogu pojasni.

            Time: Se pla{am deka ne razbiram.

            Kowalsky: Gledate, postoi taen plan za pretvorawe na svetot vo ni{to, za uni{tuvawe na Bo`jata tvorba za da se izbegne zaslu`enata kazna na Sudniot den. Pretpostavuvate koj stoi zad toa. Istovremeno, se raboti na izgradba na paralelen svet koj bi bil pribe`i{te, bidej}i i gre{nicite i |avolite moraat nekade da `iveat, zar ne. Sega, bidej}i tolku golemata rabota na uni{tuvawe na ovoj i izgradba na onoj svet ne e mo`no da se sokrie od o~ite na lu|eto, se pribegnalo na lukav plan. Postarite narodi na Zapad najprvo se korumpirani, a potoa staveni pod direktno vlijanie na parite koi diktiraat se; pomladite narodi na istokot koj se u{te go postavuvaat pra{aweto od kade i zo{to, se staveni pod kontrola na ideologijata. Vnimavajte: tie so obete race gi prifatile bladawata na Marks. Nikoj toa ne im go nametnal. Nakloneti kon metafizikata, ja prigrlile metafizikata obrnata na glava. Nesoglasuvaj}i se na Zapad okolu parite, na Istok okolu ideolo{kite raziduvawa, lu|eto prestanale da zabele`uvaat {to se slu~uva okolu niv.

            Time: Koj stoi zad toj plan?

            Kowalsky: Kako eden proizvoditel na velosipedi bi mo`el da go znae toa? Vsu{nost, preteruvame so ezoterija. Zo{to poprvo ne bi ja smenile temata?

            Time: Imate li nekakov predlog?

            Kowalsky: Toa e va{a rabota.

            Time: Do nekade. Sepak, rado bi se vratil na va{eto tvrdewe deka Karl Marks bil Golem.

            Kowalsky: [to posebno ve interesira?

            Time: Dokazi.

            Kowalsky: Vo red, }e vi donesam ne{to so {to raspolagam.

            Gospodin Kowalsky otide vo svojata rabotna soba. Po nekolku minuti se vrati nosej}i kutija od ebanovina od koja izvade po`oltena i nagorena dagerotipija. Na taa dagerotipija be{e snimkata na glavata na trupot na Marks, podobro re~eno: raspukanite, zemjeni gradi na Marks. Go zamolivme gospodin Kowalsky foto-reporterot da ja snimi dagerotipijata i toj ni ja ispolni molbata.

            Time: Dagerotipijata navistina impresivno deluva. No kako mo`ete da bidete sigurni deka ne se raboti za falsifikat?

            Kowalsky: Ne sum siguren deka stanuva zbor za falsifikat. No isto taka, mo`e da bide falsifikat. Sensu stricto, re~isi nema niedna rabota na svetot koja vo pomala ili pogolema mera ne e falsifikuvana.

            Time: Na osnova na {to donesuvate takov zaklu~ok?

            Kowalsky: Na osnova na svoeto golemo iskustvo na izu~uvawe na tradiciite, po~nuvaj}i od isto~nite vo koi seopfatnata pojavnost so site svoi manifestacii a priori se prifa}a kako iluzija /prelaga/, kako privid, zna~i falsifikat na stvarnosta, preku hristijanskata tradicija koja, navistina, smeta deka pojavnosta ne e falsifikat po sebe, no deka lu|eto ja izmenile, pa do li~noto iskustvo.

            Time: Takvo pesimisti~ko gledi{te vo najgolema mo`na mera e obespokojuva~ko.

            Kowalsky: Naprotiv. Ako falsifikatite bea sovr{eni, ako iluzijata be{e potpolna, duri toga{ svetot }e be{e potpolno bezizlezen. Nevolite koi proizleguvaat od falsifikuvaweto vsu{nost se gor~liv lek, opomena deka na ovoj svet nema {to da barame. Postoi edna misti~na sekta koja propoveda u~ewe spored koe na{eto postoewe vsu{nost e sostojba na ^istili{te. Sakaat da ka`at: nie sme ve}e mrtvi, umreni koj znae koga, a tuka sme za da se obideme da se spasime, da o`iveeme.

            Time: Prili~no misteriozno.

            Kowalsky: Samo na prv pogled. Da ja razgledame malku taa doktrina. Da zememe deka e to~na. Ako sme mrtvi (na {to uka`uvaat mnogu raboti), patot na spasenieto ne e afirmacija na `ivotot, nitu aktivnost; toa i ne usmrtilo, tuku obratnoto: umrtvuvaweto, neaktivnosta, povlekuvaweto od iluziite - od koi celo mno{tvo e opi{ano vo Tibetanskata kniga na mrtvite. Jas, sekako, toa u~ewe go smetam za preterano, iako vo sekoe u~ewe ima po edno zrno na vistinata. Najdobro e da se ka`e deka se e relativno zatoa {to svetot se pove}e se oddale~uva od axis-ot, od centarot, od Boga.

            Time: Vo smisla deka sme predaleku od nepodvi`niot, ve~en reper vo odnos na koj mo`eme da ja odredime vrskata pome|u stvarite, koj e vsu{nost vrska na tie stvari, no oddale~enosta koja sme ja sozdale pravi stvarite prividno da postojat sami za sebe, pa tuka se otvora prazninata vo koja falsifikatorite (nekoi gi narekuvaat i Bibliotekari) sozdavaat la`ni vrski. Sledstveno na toa, ne e daleku od umot tie fiktivni vrski da nemaat mnogu sli~nost so vrskite, da gi nare~eme "originalni". Taka istorijata na svetot posle Otkrovenieto }e se poka`e potpolno poinakva; taa duri ne }e bide ni negativ na istoriskiot film, tuku morni~ava zbrka na artefakti.

            Time: Toa, spored vas, e osnovnata pri~ina poradi koja site raboti gi gledate kako relativni.

            Kowalsky: Taka nekako. Vnatre{nata podvoenost na ~ovekot pravi site stvari da gi gleda polarizirano, da gi sveduva pod odrednici, da gi deli na dobri i zli, da ne nabrojuvame ponatamu. No koga toa edna{ }e zeme zamav, nastanuva kompletna zbrka. Poradi toa site religii kako primaren uslov na duhovniot razvoj go prepora~uvale oddale~uvaweto od svetskite raboti ili barem ramnodu{nost vo odnos na niv. Mo`ebi ne e ute{no, no toa e taka: spisite na Hegel, trudovite na Bor i Hajzenberg, bladawata na {izofreni~arite po ludnicite, magiskite formuli na {amanite od Borneo ne se razlikuvaat me|usebno pove}e od {to se razlikuvaat fizionomiite pome|u lu|eto; zna~i, site se varijacii na ista tema. Me|utoa, spomnatite la`ni vrski pome|u ne{tata napravile edna erarhija na osnova na koja spomnatite doktrini i magiski rituali se svedeni po vrednosna skala. Toa e potpolna besmislica. Na Boga mu e se toa isto. Toma Akvinski ne e vo sostojba da ka`e ni{to porelevantno za Boga, otkolku {to toa e vo sostojba bilo koj jurodiv ili duri nekoj rok muzi~ar.

            Time: Kako go znaete toa?

            Kowalsky: Inituitivno. Bidej}i od najrana mladost nikoga{ ne sum imal nikakva koncepcija, nikoga{ ne sum ja prifa}al bilo ovaa, bilo onaa doktrina, sum i dal {ansa na intuicijata, odnosno na Boga diskretno da mi uka`uva na nekoi raboti.

            Time: Ako razbrav dobro, poslednata vojna, genocidot, gubitokot na milioni `ivoti, zlostorstvata na terorot na Stalin... Za vas se toa e relativno. Vie na toa ne ste obrnuvale vnimanie?

            Kowalsky: Tokmu taka.

            Time: Ne se izlo`uvate li na rizik milioni ~itateli da ve sfatat kako monstrum?

            Kowalsky: Ne. Jas ne se izlo`uvam pove}e na rizik. Ete plasti~na demonstracija na ona za {to pred malku zboruvavme: site tie lu|e imale koncepcija; namesto da vodat gri`a za svoite raboti ili - {to e mnogu popametno - da se gri`at za spas na du{ite, tie potpolno nepoznati lu|e, na osnova na nekolku izjavi, relativni kako site ostanati, gi sveduvaat vo edna odrednica. Mene toa ne me interesira. Ni site 100.000.000 lu|e ne se vo sostojba da me napravat ni genij, filantrop, dobrotvor. ^ovekot e ona {to Bog misli za nego. Ni{to drugo. Ne go o~ekuvam denot na otkrovenieto bez zloradost /zluradost/.

            Time: Zo{to?

            Kowalsky: Za da se nasladuvam so makite na onie koi imale koncepcii.

            Time: Zo{to tie bi se ma~ele?

            Kowalsky: ]e se ma~at zo{to ona {to }e dojde posle toj den }e bide nad i von site koncepcii. Ni{to ne }e mo`at da sfatat; tokmu poradi toa {to robuvale na zabludata deka sfatile mnogu raboti.

            Time: Gospodine Kowalsky, dali mo`ete barem nakratko da ni ka`ete kakov bi trebalo da bide sovr{eniot ~ovek?

            Kowalsky: Ramnodu{en vo najgolema mera. Inaku, sovr{en ~ovek nema. Nikoga{ ne ni postoel. Adam Kadmon, od kogo site sme nastanale, vo momentot na padot ne bil sovr{en ~ovek. Da bil, ne bi ni padnal. Srede, da upotrebam voen izraz, Bo`jata obuka, toj na{ol za shodno da pravi koncepcii, da gi razlikuva ne{tata.

            Time: No kako toga{ go objasnuvate toa deka vo minatata vojna ste bile na vistinskata strana?

            Kowalsky: Na koja strana?

            Time: Spored sigurni izvori, za vreme na cela vojna po vas tragal Gestapo.

            Kowalsky: Toa e to~no. Tie tragale po mnogu lu|e, no jas ne bev na ni~ija strana. Kolku pati moram da povtoram: Ne postoi vistinska /prava/ i pogre{na strana. Na ovoj svet site strani se pogre{ni. A mene ovoj svet navistina ne me interesira. Dokolku ne e u`asno, toga{ e ta`no ili dosadno mesto. No }e se poslu`ime so edna analogija. 1347 godina po~nuva golemata epidemija na ~uma nare~ena "burbonska". Za ~etiri godini, kolku {to grabela po svetot, odnela dve tretini od stanovni{tvoto na svetot. Radbertus od Odenzea smeta deka toa bila kazna Bo`ja, bidej}i, spored toga{nite presmetuvawa, brojot na onie koi ne veruvale vo Boga go nadminal brojot na vernite. Kako Sodoma i Gomora, kako ped niv Potopot, ~umata bila kazna, opomena za svetot da se vrati na prirodniot tek na rabotite. No ima razliki. Najumnite lu|e na toa vreme na ja prokolnuvale ~umata tuku ~ove~kata zaglibenost vo grevot. Lu|eto se sna{le i so ~umata, pronajdeno e mno{tvo na lekovi, no lek protiv Boga nema. Pa zatoa namesto ~uma, kako posleden obid za korekcija, kako pokora, e ispratena Vtorata svetska vojna. Toa treba taka da se sfati. I da se dodade: i taa korekcija bila bezuspe{na.

            Time: Vie zboruvate kako teolog od IX vek.

            Kowalsky: Toa e golem kompliment za mene.

            Time: Mislite li deka }e ima u{te obidi za korekcija od takov vid? Mo`na li e treta svetska vojna?

            Kowalsky: Decidirano - ne. Svetskata vojna e nemo`na od prosta pri~ina {to svetot pove}e ne postoi. Se se raspa|a. Nikoj pove}e ne e vo sostojba ni da povede vojna. A pokornosta i ne e potrebna. Pred malku rekov deka samiot fakt {to `iveeme vo ova vreme e Bo`ja kazna. Makar kako i makar kade i da `iveeme.

            Time: Iako ste Sloven, vo vas nema ni traga od duhot na Dostoevski?

            Kowalsky: Kako toa mislite?

            Time: Ni traga od negovata zapra{anost vredi li bilo kakva ideja makar eden de~ji `ivot.

            Kowalsky: Od kade vi e toa? Niedna ideja ne vredi ni{to. Kako {to toa veli mojot narod - ni pet pari /ni pi{qivog boba/. [to se odnesuva do ostanatite idei na Fjodor Mihailovi~, morate da imate na um deka toj bil epilepti~ar, a deka svoite romani gi pi{uval mnogu brzo, za potrebite na {irokata vesnikarska publika, bidej}i mu bile neophodni pari. Toj, vsu{nost, bil pasioniran kockar. Mene ne me ma~i nikakva ideja od ovoj svet. Me ma~i `ol~kata, zna~i bolesta od koja naskoro, se nadevam, }e umram.

            Time: Toa sepak se zborovi na eden pesimist.

            Kowalsky: Da, mo`no e pesimistite taka da zboruvaat, no jas nemam nikakov odnos sprema toa. Ne ja gledam pri~inata za preteran strav od smrtta. Vsu{nost, za pove}eto lu|e smrtta e edinstven vozbudliv nastan vo `ivotot, a mnogumina ja propu{taat begaj}i vo besvesna sostojba ili koma.

            Time: Se zboruva deka, konstruiraj}i velosipedi, povremeno zanimavaj}i se so kni`evnost, patuvaj}i po svetot, vsu{nost ste go prikrivale svojot vistinski poziv na Veliki Majstor na edno tajno dru{tvo.

            Kowalsky: Gluposti. Nema somne` deka tajnite dru{tva postojat, no tie ostanuvaat tajna. Toa {to vo Evropa, osobeno vo Amerika, se smeta za tajni dru{tva samo se lostovi so koi mistifikatorite vnesuvaat zabuna vo svetot i taka prepoln so konfuzija. Ne, tajni dru{tva, barem na ovoj stepen na stvarnosta, nema; tie nastanale vo sredniot vek za nivnite ~lenovi da so~uvaat `iva glava od masata polna so sueverie i od popovite koi povr{no go sfa}ale hristijanstvoto. Prodol`uva~ite na tradiciite na tie lu|e denes deluvaat javno, iako od vreme na vreme se slu~uva da bidat otstraneti. Ne ba{ zapaleni, no na~inot tuka ne e va`en. Pretpostavuvam deka ve interesira nekoj primer. Dokaz.

            Time: Sekako.

            Kowalsky: Da go zememe prviot koj mi pa|a na pamet. Antonio Gaudi.

            Time: [panski arhitekt.

            Kowalsky: Tokmu toj. Morame povtorno, pokraj mojata volja, da se vratime na ezoterijata. Postoi edna tradicija koja diskretno stava na znaewe, navistina na mal broj lu|e, deka od onaa strana na sonot, ili kako {to toa moderno bi se reklo, vo astralniot prostor, postoi Svetlosna katedrala, prototip na onaa koja }e se vozdigne srede Nebesniot Erusalim. Gaudi o~igledno bil upaten vo u~ewata na taa tradicija; re~isi e izvesno deka bil i iniciran i deka za vreme na edna od inicijaciite ja videl Svetlosnata katedrala. Go slu{nav ova od eden poznajnik.

            Time: Vistina li e deka toj bil Salvador Dali?

            Kowalsky: Ne, Dali ne go poznaval Gaudi. Zna~i, sum slu{nal deka Gaudi se nafatil da proektira i izgradi edna materijalna kopija na toj hram. Go narekol - Sagrada Familia.

            Time: Toa e pro~uenata katedrala vo Barselona.

            Kowalsky: Nezavr{ena katedrala. Srede rabota, Gaudi postradal. Znaete li kako? Go pregazil tramvaj dodeka ja minuval ulicata.

            Time: Gospodine Kowalsky, toa mo`e da bide nesre}en slu~aj. Mnogu lu|e stradaat vo soobra}ajni nesre}i.

            Kowalsky: Ne poreknuvam. Me|utoa, tuka ima edna pomalku ~udna okolnost. Niedna tramvajska linija vo Barselona nikoga{ ne minuvala pokraj gradili{teto Sagrade Familia; postavena e nedela dena pred gibelta na Gaudi, a otstraneta posle nekolku dena.

            Time: Koincidencija. Mo`ebi probuvale...

            Kowalsky: Nema koincidencija. Dali e koincidencija toa {to i do dene{en den, a ve}e ottoga{ pominale pedeset i pove}e godini, katedralata ne e izgradena? Rabotite te~at, toa da, no neprekinatite sabota`i ne dozvoluvaat da se privedat do svojot kraj.

            Time: Gospodine Kowalsky, ne e li preterano vo se da gledate zavera. Toa prerasnuva vo opsednatost.

            Kowalsky: Zaverata postoi. Opsednati se onie koi mislat deka ja nema, deka se e prepu{teno na slu~ajnosta.

            Time: Da go razgledame problemot od druga strana. Postoi teorija za ~etirite periodi na istorijata. Ednostavno, ne stanuva li zbor za Kali Yuga-ta vo koja propa|aweto i gubeweto na vrednostite zemaat zamav?

            Kowalsky: Da, stanuva zbor za Kali Yuga-ta, no da ne postoela zavera od samiot po~etok, ne bi postoela ni Kali Yuga-ta. Taa po~nuva posle Potopot; toa mo`e lesno da se presmeta, a voedno ja objasnuva i misterijata na Atlantida.

            Time: Vie go potvrduvate op{toto mislewe deka znaete pove}e otkolku {to poka`uvate. Bi ni ka`ale li ne{to pove}e za toa?

            Kowalsky: Op{toto mislewe sekoga{ e pogre{no. Jas ne znam re~isi ni{to. Samo mnogu ~itam, ne se zanimavam so politika, a parite gi tro{am na stari knigi, na knigi koi go izbegnale Golemoto falsifikuvawe koe se slu~ilo vo VI vek.

            Da se vratime na Atlantida. So tesen pogled, so kakov istra`uva~ite na XIX i XX vek tragale po Atlantida, tragale ovde-onde po Zemjinata topka i pravele kardinalni gre{ki i ne pred~uvstvuvaj}i deka se bliski do otkritieto, deka bukvalno im e pred nos. Vsu{nost, Atlantida - toa e celata planeta Zemja. Pred golemiot Potop Zemjata bila kompaktna, bez okean i more; po nea se razgranuvale reki, a bidej}i vo prostorot stoela ispraveno, bez inklinacija, Sonceto okolu nea se dvi`elo ramnomerno i sekade vladeela blaga klima.

            Time: Prostete, gospodine Kowalsky. Velite: Sonceto okolu nea se dvi`elo ramnomerno.

            Kowalsky: Da, taka rekov. Toa i denes istoto go pravi. Heliocentri~niot model e samo edna mistifikacija. Falsifikat pove}e.

            Time: No, nau~nite...

            Kowalsky: Ostavete gi nau~nicite. Zarem i samite nau~nici ne zaklu~ile deka vo istiot sistem ne mo`e da ima apsoluten reper. Zemjata stoi vo sredinata na univerzumot, toa e fakt, a okolu nea se dvi`i cela vselena. Navistina, na neukoto oko toa mo`e da mu izgleda poinaku; taa iluzija ~esto ja do`ivuvam vo `ivotot. Setete se, koga dva voza stojat eden pokraj drug na nekoja stanica, pa onoj drugiot trgnuva, vo prviot mig imam vpe~atok deka nie sme tie koi se dvi`ime.

            Time: Nepobitno.

            Kowalsky: Toa go zbunilo Kopernik i ostanatite. Zna~i, sekade vladeela blaga klima; se imalo vo izobilie, a lu|eto kako lu|e, iako bile nesporedlivo pokvalitetni od nas dene{nite, stanale rasipani, pa Bog donel odluka na toa da mu zastane na patot.

            Time: Vie zboruvate kako da ste vo neposreden kontakt so Boga.

            Kowalsky: Vo nekoja raka, toa e to~no. Bog go saka toa. Prestanete ve}e edna{ da me prekinuvate.

            Time: Prostete.

            Kowalsky: Zna~i, po~nal Potopot. Za toa postojat podrobni opisi vo Biblijata. Zemjata e preplavena so voda; Atlantida is~eznala vo dlabo~inite na dene{nite okeani, a pre`iveale samo poludivite plemiwa od najvisokite vrvovi. Za toa, ako se}avaweto ne me la`e, pi{uva Platon vo Timej. Patem re~eno, vodata nikoga{ sosema ne se povlekla. Moreto i okeanite ostanale, pa sepak, mitovite na me|usebno mnogu oddale~eni rasi i civilizacii re~isi se identi~ni vo pogled na toj nastan. Ete, od toga{ po~nuva vajnata istorija na svetot, od momentot koga vistinskata tradicija e prekinata. Treba da se spomene deka taa bila usmena; pismenosta doa|a duri potoa. A najdobar na~in vistinskoto predanie da se uni{ti e da se zapi{e.

            Time: Zo{to?

            Kowalsky: Zatoa {to podle`i na falsifikuvawe. Majster Ekhart pi{uva, ne znam to~no kade, mislam deka toj pasus sum go pro~ital kako moto na eden roman, otprilika vaka: "Bog ne saka delo koe go zatvora vremeto i prostorot, koe e tesno i koe ~ovekot e vo sostojba da go spre~i i potisne, koe staree i stanuva umorno so vremeto i od upotreba". Pi{uvaweto vlijae na toa da se gubi pomneweto.

            Time: Toa, sekako, pretstavuva novina za psiholozite.

            Kowalsky: Ostavete gi psiholozite. Mo`ete li da se setite na sekoj zbor koj ste go izgovorile v~era?

            Time: Te{ko. Iskreno, nemo`no mi e.

            Kowalsky: No }e poveruvate na se {to ste zapi{ale vo va{iot notes.

            Time: Apsolutno.

            Kowalsky: Da pretpostavime deka nekoj, ve{to kopiraj}i go va{iot rakopis, izmeni eden ili dva zbora. ]e zabele`ite li?

            Time: Zavisi.

            Kowalsky: Dve, tri neva`ni zborovi. Da re~eme namesto o~igledno da napi{e vidlivo /o~ito/, namesto pola - polovina.

            Time: Ako dobro razbrav, sakate da ka`ete deka spisite se falsifikuvaat od samoto nastanuvawe na pismenosta, i toa organizirano.

            Kowalsky: Tokmu taka. Strplivo, od na den, od generacija vo generacija, so iljadi godini.

            Time: Toga{ na{ite biblioteki se izmama.

            Kowalsky: Vistinski zbor. Toa e na{a najgolema nesre}a. Steknuvame znaewe tamu kade {to vsu{nost go nema. [to e u{te polo{o, se u~ime na zabludi. Nie, izrazot ne e preteran, sme nau~eni, istrenirani da ja zabele`uvame samo izmamata i lagata. Za se ostanato sme slepi.

            Time: Toa zvu~i krajno porazuva~ki.

            Kowalsky: Ama ajde, rabotata ne stoi taka lo{o. So Svetskata biblioteka }e se slu~i istoto {to i so Atlantida, samo {to purgativnoto sredstvo ovoj pat }e bide ogan. Site la`ni knigi }e izgorat. Bibliotekarite toa go pret~uvstvuvaat, pa vo tek e akcija na spasuvawe na bezbo`ni~kite, izmamni~ki, crnomagiski i i falsifikatorski knigi. Kako {to sum slu{nal, se sokrivaat vo nekoj magacin vo Karpestite planini. Tie se ni{to. Zloto, vsu{nost, ograni~uva i tie vo svojata ograni~enost ne sfa}aat deka Bog e bezgrani~en, deka za nego Karpestite planini pretstavuvaat nesporedlivo pomalku od list na hartija za cigari za mene ili za vas.

            Time: Neprekinato gi upotrebuvate izrazite, "bibliotekari", "tie". Koi vsu{nost, se tie?

            Kowalsky: Za `al, jas sum samo fabrikant na velisopedi. No neodamna e otkriena golema kra`ba na knigi - traela nekolku godini - vo Nacionalnata seu~ili{na biblioteka vo Zagreb. Prvoobvinetiot na sudot izjavil deka e pripadnik na edna Satanska lo`a.

            Time: Ne sum slu{nal ni{to za toa.

            Kowalsky: Toa ne e tolku va`no.

            Time: Postoi li mo`nost i tekstot na ova intervju da bide delumno falsifikuvan?

            Kowalsky: I pove}e od toa. Se somnevam deka ova intervju nekoga{ }e ja zdogleda svetlinata na denot.

            Time: Kako toa mislite?

            Kowalsky: Re~isi e sigurno deka izvesni krugovi }e go spre~at negovoto objavuvawe.

            Time: Ve uveruvam, gospodine Kowalsky deka amerikanskoto novinarstvo e potpolno slobodno i deka nikoj ne mo`e da vlijae na uredni~kata koncepcija na ~asopisot.

            Kowalsky: Glavno, da. No toa sepak ne e nikakva garancija. Malku e verojatno deka vo Amerika nekoj }e dojde vo redakcijata na Time i }e re~e: ovoj tekst ne smee da bide objaven. No ima i drugi, posuptilni na~ini.

            Time: Mislite korupcijata?

            Kowalsky: Ne. Mnogu poefikasen na~in.

            Time: Ne znam na {to mislite.

            Kowalsky: Na duplikatite. Sekoj list na hartija, sekoja lenta, sekoja kompjuterska disketa ima svoj dvojnik koj se ~uva, da go nare~eme toa taka, vo Centralnata biblioteka. Sega, ako na nekolku karti~ki ot~ukate nekoj tekst, toj }e se pojavi i na duplikatite; istoto se slu~uva i so audio i video-kasetite i disketite. Bibliotekarite na toj na~in gi kontroliraat slu~uvawata vo svetot. Voedno, taka i ufrluvaat falsifikuvani spisi vo optek. Ednostavno, namesto original }e ufrlat kopija na pazarot.

            Time: Vo toa navistina e te{ko da se poveruva.

            Kowalsky: Priznavam, ne e lesno. Ete, ve}e samiot fakt deka imate namera da gi obelodenite metodite na falsifikuvawe, garantira deka ovoj intervju, barem vo Amerika, ne }e ja zdogleda svetlinata na denot.

            Time: Ako sepak ja zdogleda, na koja adresa da vi ispratime nekolku primeroci.

            Kowalsky: Napi{ete: Ernest Majer, Beyazit Meydani 28, Istanbul, Turkie. No vi velam: nikoga{ ova intervju ne }e izleze vo ~asopisot Time.