ALEKSANDAR GOLENKOV

Filosofijata na formata kako "CRN KVADRAT" na filosofijata

                Pod "CRN KVADRAT" ja imam vo predvid vo svoe vreme skandaloznata slika na Maqevi~. Pred nekoe vreme zapo~nav da osoznavam deka filosofijata na formata - E TOA ISTOTO. I glavno toa srodstvo se otkriva niz nejziniot glaven termin oPREDELuvawe1 /imeno zborot oPREDELuvawe vo takov pravopis/, koj po su{tina e TERMIN NAD TERMINITE (vsu{nost, "CRNIOT KVADRAT") (t.e. "termin vo kvadratot"). Toa e navistina taka, bidej}i zborot "TERMIN" na latinski go ozna~uva istoto {to i: PREDEL /GRANICA-zab. na prev./; proizleguva deka, TERMINologijata, vo samiot svoj princip e - OPREDELUVAWE..., a "oPREDELuvaweto" (ve}e kako termin na Filosofijata na formata) - e zad granicite na TERMINologijata (iako i nejzin glaven termin).

- Se razbira, tolku pove}e vo odnos na SMISLATA ({to samiot termin ve}e poka`uva) deka:

Ovoj filosofski sistem e totalen, bidej}i zboruva ZA SE, i pokraj sebe ne ostava VOOP[TO NI[TO ("...seopfaten sistem na pogled na svetot") bidej}i go postavuva pra{aweto ZA GRANICITE /O PREDELAH/. Granicite pak - re{itelno se delat na ne pomalku od tri vakvi sfa}awa:

1. Samite granici ({to se razbira samo po sebe)
2. Od niv oGRANI^Enoto (sevozmo`nite formi, granki, konturi)
3. ZadGRANI^noto

Pri toa e sfatlivo deka bez nekakvi formi na odnosi i kon ZadGRANI^noto (koe nekoga{ se narekuva i "religiozno" ili "misti~no") ne mo`at nikako da se sogledaat (osoznaat, sfatat) i SAMITE granici, bidej}i tie, od svoja strana... se oGRANI^eni isto taka, od ovie dve strani. No... bidej}i bez granici nikako ne e mo`na ni formata--

$ bidej}i, vsu{nost, formata i e od niv oGRANI^ena;

$ bez formata pak - nevozmo`no e VOOP[TO NI[TO...; (bez granicite - postoi edinstveno bezgrani~nosta!)

- ete, ~ovekot, gubej}i gi svrzkite so Zadgrani~noto (duri i KAKOV I DA E ODNOSOT kon nego) (patem, zborot "religio" nekoga{ se preveduva kako "svrzka"), zapo~nuva da se oGRANI^uva ve}e vo svetot (makar {to "religijata" se po~esto e forma na oGRANI^uvawe ve}e vo svetot); so drugi zborovi:

Koga svetot gi otfrla (ili poradi nekoja pri~ina gi zaborava) nadvore{nite (apsolutnite) svoi granici..., svetot se pogruzuva vo svoite vnatre{ni, relativni, me|usebni (duri i direktno - strvni!) oGRANI^uvawa.

Vo toa i e pri~inata na site razdeluvawa i raspravii /karanici/ okolu (bidej}i vo svetot taka se oPREDELuvaat); mo`no e duri da se ka`e deka so taa cel - vo svetot i se pravi se toa {to se pravi...

- Se razbira pak, uka`uvaweto na takvata osnova na se ({to ni se slu~uva) ne mo`e nikako da ne slu`i na krajno trepetnata potporna to~ka, koja dozvoluva vo sekoga{ nesekojdnevniot svet da gi pretstavi tie sferi, koi lu|eto gi raspoznavaat kako razni vidovi na dejnost, pred se takvi kako slednive:

j psihologija i (geo)politika - na plan na oPREDELuvawe na zemnoto;

j religija i mitologija (ideologija) - na plan na oPREDELuvawe na nebesnoto.

(Bidej}i taka, spored Filosofijata na formata, i se izvr{uva oPREDELuvaweto na Zemjata i Neboto.)

No za toa prili~no se zboruva vo prethodnite verzii na Filosofijata na formata; ovde pak - sakam da ja poka`am kako "Crn kvadrat" (na filosofijata); a toa i se izrazuva preku slednoto, kolku ostro taa }e go postavi svoeto Glavno pra{awe, Pra{aweto nad pra{awata, koe - naporedno so nejziniot "Termin nad terminite" - i e nekakvo... "Kvadratno" pra{awe, t.e. pra{awe "vo kvadrat" (kako i tamu - "termin vo kvadrat"); {to navistina ve}e go obrazuva Kvadratot na Filosofijata na formata:

- Bilo kako oPREDELuvawe na nadsvetskiot Apsolut;

- Bilo kako me|usebni oPREDELuvawa vo ovoj svet koi, vo takov slu~aj se:

v relativni /izvesni/;

v me|usebni;

v strvni~ki /grablivi/ (krvavi, zajadlivi /zabesti/...);

v i.t.n. (mo`e na dolgo da se prodol`i spisokot...)

...Vo svoe vreme kaj nas postoe{e izraz "Glavnoto pra{awe na filosofijata", i onie koi go postavuvaa, na svoja polza, materijalistite, so samata negova lukava postavka, smetaa deka so toa nekako posebno se izdignale nad takanare~enite "idealisti". No, spored Filosofijata na formata, i ednite i drugite ne oti{le daleku eden od drug, bidej}i, PROIZLEGUVAJ]I OD NADMENOST (i toa e - mnogu va`no) (bidej}i - [TO PAK, od nadmenost u{te mo`e da se napravi?!...), i ja ogradile svojata edna strana, oPREDELuvaj}i ja (i... na nekoj na~in "otPE^Atuvaj}i ja") od sprotivnata, izveduvaj}i go na Bo`ja svetlina se ona {to so sebe go pretstavuvaat - duri i najo~evidniot primer, kako:

r ednoto go oPREDELuva drugoto (mu zadava "bregovi", konturi, FORMA); a

r i ednite i drugite preku oPREDELuvaweto na sebe zagraduvaat vo celata taa samozatvorenost vo oblasta na ovoj svet:

Ne bi postoele ni "materijalisti", ne bi postoele ni"idealisti"; koga ne bi postoele ednite, ne bi postoele ni drugite; samo po sebe toa ve}e ka`uva deka ovie sfa}awa (duri i sfa}awata SAMI PO SEBE) - se relativni, ili pak, prosto re~eno, - samozagradeni edni sprema drugi (edni so drugi oPREDELeni), makar {to toa pra{awe (na Filosofijata na formata) e postaveno za /vo vrska so/ relativnoto i Apsolutnoto.

Ete toa i navistina e Glavnoto pra{awe i Pra{aweto nad site pra{awa (a ne ona {to lu|eto taka go narekuvaat vo nivnite oPREDELuvawa i strasti).

I so ova... Filosofijata na formata vo bukvalna smisla se ostanato ostava ZAD GRANICATA /PREDEL/, {to se "kr{i" (i vitka), ve}e VO ovie Granici: site tie ostanati oPREDELuvawa, koi ednostavno se me|usebni, bidej}i izleguvaat od POSLEDNITE GRANICI na se!

I, ako pogledneme od ovie Granici /PREDELI/, svetot navistina izgleda "crno-bel": bilo niz oGRANI^uvaweto /oPREDELuvaweto/ so poslednata GRANICA /PREDEL/, bilo pak niz oGRANI^uvawata /oPREDELuvawata/ na odavdesvetskite ve{ta~ki granici /predeli/;

UNFINISHED

                nezavr{eno, bidej}i `ivo:

            @ivotot na moite dela potsetuva na ne{to od software-ot na kompjuterot: za razlika od pe~atenata produkcija, tie ne znaat za zavr{ena i sovr{ena sostojba, no postojano se usovr{uvaat, se prodol`uvaat i obnovuvaat; bidej}i... bi bilo apsurd da se bara od programerot, da se zatvori vo gluv manastir i da napravi za... 100 godini "sesovr{ena programa" na koja ne }e i treba nikakva dorabotka i prodol`uvawe... Zo{to treba jas da go pravam toa? Ne e li podobro - vo na{iot vek na kompjuteri ednostavno tie ne{ta da se nabquduvaat vo PRIRODNATA "sredina na opstojuvawe" za niv?...

dek. 2005

Crniot kvadrat e - TOR@ESTVO NA KONTEKSTOT (..."BOGATA GOZBA" duri i na kontekstot), toa stanuva koga kon-tekstot - e POVE]E od tekstot, i - duri BEZMERNO pove}e, taka {to vo SEKOJ OSTANAT kontekst - toj e i nesfaten! Koj, na primer, bi mo`el da go sfati vo kontekst na `ivopisot na Renesansata (koja - direktno nasproti toa, poprvo e "tekst bez kontekst": lesno se stava VO SEKOJ kontekst, kade nea SEKOJ mo`e da ja sfati...) (ete velat, na primer, deka klasi~nata muzika ja sfa}aat duri i... patlixani i sviwi: ama {to NE ]E KA@E[ za "sovremenata" umetnost duri i vo odnos na lu|eto!!!). Toj - imeno e rezultat na SVOETO vreme, CVRSTO vpi{an vo nego, i... ako se pojavel porano, toj ne bi bil pri-znaen nitu u-znaen; {to se odnesuva pak do "podocne`noto" javuvawe - ete sega mnogumina se smejat za nego, se zabavuvaat na negova smetka (duri i srede znameniti poznava~i na umetnosta!), potsmevaj}i se so toa i na sekoja sovremena, kako {to tie velat, "takanare~ena" umetnost (ete, neodamna na radio Radone` slu{av prenos, posveten na toa!).

Ne im padna na um celata SILA NA KONTEKSTOT, koja "Crniot kvadrat" na Maqevi~ go pravi delo navistina genijalno, samo... ne obiduvajte se nikako da go "povtorite"! A patem - {to e potrebno za toa? "Umetni~ka ume{nost"? "Obu~enost kaj znameniti u~iteli za pronajdocite na umetnosta?!" Sepak, ne; edinstveno: GENIJALNOST! Etimolo{ki, genij doa|a - od "xin /duh/", t.e. se pretpostavuva "obzemenost od xinot /duhot/", no toa e "etimolo{ki"; a voop{to, genijot - i e POSREDNIK, PROROK (duri mo`e da se ka`e i stra{niot zbor MEDIum, no - kako izvedeno od "SREDE /SREDINA/"), ednostavno prenesuvaj}i ja sostojbata na sredinata kako eden vid na "vrska /spoj, sojuz/". Zatoa duri... tuka ima malku nekakva negova posebna "zasluga"; negovata zasluga - e samo vo ovaa ^UVSTVITELNOST, otkaz na bilo koj na~in da se "odbegne" ovaa Misija... Na krajot na krai{tata, prorokot gi gleda vo vremeto... <<Poliwata koi pobelele za `etva>>; NE KAKO FARISEITE!!! Pa taka:

Ovoj kontekstualen uslov - se sozdal SAMO EDNA[, i pove}e ne }e go ima! I na ovoj plan, tuka ima samo mala "zasluga" na Maqevi~; toj - ednostavno e PROROK NA SVOETO VREME, a - TE[KO na prorokot, ako ne go zboruva ona {to e DOL@EN.

... Tuka mo`e dolgo da se precizira, VO KAKVA SMISLA prorokot se javuva kako prorok na umetnosta vo sporedba so religiozniot prorok..., no toa treba da se uto~ni vo Filosofijata na ~uvstvata (sitemot na istorijata na umetnosta) spored koi motivi i e napi{ano ova (tamu, delumno pak, "Naslojuvaweto na kontekstot od Sozdavaweto na svetot, taka {to sekoja pojava vo svojot dol`en kontekst - i e zabele`liva samo edna{") (ili poprosto re~eno, obrazot na "Princezata na zrno gra{ak": so {to Filosofijata na ~uvstvata, kako @ENSKA STRANA <sic!> se upodobuva na Filosofijata na formata, koja ete - ne se pla{i "da se opredeli sebe sama" kako "Crn kvadrat na filosofijata"...), jas - ednostavno sakav da napi{am ilustracija za nea preku Crniot kvadrat na Maqevi~ (taa, srede se ostanato, - e sistem na istorijata i teorijata na umetnosta...; pa ete, zna~i, eden prilog za nea po povod na konkretno delo na umetnosta...)

            P.S. Ete u{te {to bi mo`el da dodadam: Pauzite vo muzikata. Sama po sebe pauzata - toa NE E muzika; so toa, ne pomalku, VO MUZIKATA, pauzite nekoga{ izgledaat mnogu krasnore~ivo, i kade-kade pozna~ajno, otkolku sekoe za~uvuvawe na sozvu~nosta! "Kako muzika" pak, se javuva pauzata - samo po silata na muzikata KOJA OPKRU@UVA, a ne "sama po sebe". Toa mnogu suptilno se ~uvstvuva vo deloto na Losev <<Muzikata kako predmet na logikata>>.