Aleksandar Dugin: Novo Hiperborejsko otkrovenie
Misterijata na Evroazija
Kontinent Rusija
... Da go spomneme samo kanonskiot primer na letnoto praznuvawe na prorok Ilija, koj gi poprimil crtite na drevniot arijski Bog na Gromot, Neboto i Svetlinata po ime Il (od istiot koren poteknuva drevniot ruski zbor <solnce< - <sonce<, koj vo prvobitniot indoevropski jazik zna~el <blagodatna svetlina<).
Da razgledame sega nekoi vidovi na arhetipski kombinacii koi ja odreduvaat ruskata forma na razmisluvawe. Da pojdeme od samiot termin <Sveta Rusija<. Prvo bi trebalo da se istakne eden interesen fakt: mnogu pred doa|aweto na Slovenite na teritorijata na Rusija, vo oblasta na stepite na jugot na Rusija, od Crnoto more do Ural, `iveele drevnite arievski `iteli; tie toj prostor go narekuvale <Dom na Bogovite - Golema [vedska< ili <Ladna [vedska<, {to mnogu podocna, so germanskite plemiwa, se prenelo vo Skadinavija koja stanala <Dom na Lu|eto - Mala [vedska<. Tokmu niz taa <Golema [vedska< protekuvale rekite na drevnite Arijevci - Don (Tanaxvil ili Vanaxvil: <re~no korito dol` koe `iveat Vanite<) i Dwepar (Danapru ili na gr~ki Boristenes). A samiot zbor [vedska - Sweden, Suetia - najverojatno zna~el <jasno, belo, polno so svetlina<. I tokmu toj indoevropski koren svet ili hvet logi~ki, a mnogu verojatno i na osnova na etimologijata, mora da ima vrska so ruskiot zbor <svÔtoñ< - <svet<. Od druga strana, pak, do den denes vo hinduisti~kata tradicija e so~uvano se}avaweto na <Sveta Dvipa< - <Bel Ostrov ili Kontinent< na severot na Indija. Obi~no Sveta Dvipa go ozna~uva simvoli~niot ostrov Varah koj se nao|a na Severniot pol - mitska tatkovina na hinduisti~kite pretci. Po analogija, bi bilo legitimno toa ime da go povrzeme so mestoto na privremenoto prestojuvali{te na Arijevcite, kade obituvale pred svojata preselba vo dene{na Indija. Faktot deka pretcite na Hindusite - nositelite na vedskata tradicija vo nejziniot izvoren oblik - za vreme na odreden period `iveele vo ju`nite prostori na dene{na Rusija e potvrden so neodamne{nite arheolo{ki naodi. (vidi gi trudovite na V.N. Danilenko, J.A. [ilov i drugi). Od ova proizleguva deka od damnina <svetlata, bela, sveta< zemja se povrzuvala so ruskite predeli, deka taa ideja e dlaboko vkoreneta vo svesta na nejzinite `iteli. I vo svesta na Arijevcite (~ii sakralni kontakti i ponatamu bile so~uvani, duri i posle prekinot na tradicionalnoto i lingvisti~koto edinstvo) i vo svesta na avtohtonite paleoazijski narodi. Tokmu paleoazijskite narodi pove}e od edna{ ja poka`ale svojata retka sposobnost, so vekovi, da gi so~uvaat mitolo{kite sistemi primeni od indoevropskite narodi i toa vo mnogu podinami~en i po`iv oblik od niv samite.
Drugata komponenta na dvostraniot termin <Sveta Rusija< e geografskiot naziv <Rusija<. Najrazlo`noto etimolo{ko objasnuvawe na ovoj zbor poteknuva od stariot indoevropski koren ros (zaradi sporedba: rot vo germanskiot, russus vo latinskiot, rouge vo francuskiot, red vo angliskiot i rohita vo sanskrit), {to zna~i crven, `oltocrvenikav, rozov. Osven toa, potpolno e seedno dali Rusija dobila ime od skadinavsko ili slovensko pleme. Od to~kata na gledawe na nesvesnoto, va`no e deka crvenata boja e tesno povrzana so Rusija. Toa bila edna od omilenite boi na ruskite knezovi; pokraj toa, zborot <krasnìí< - <crven< vo staroruskiot jazik, isto taka, zna~el i <ubav<, <li~en<... Bi bilo interesno da se istakne deka eden drug star ruski zbor za ozna~uvawe na crvenata boja - <~ermnìí< - etimolo{ki mnogu se pribli`uva na zborot <~ernìí< - <crn<. Vo drevniot hinduisti~ki jazik istiot koren - krsnas - isto taka, imal zna~ewe <crn< ili <ubav<. Ne mo`e da se otfrli mo`nosta deka taa etimolo{ka relacija na izvesen na~in }e se poka`e niz asocijacii na zna~ewa i nevidlivi semanti~ki strukturi na verbalnoto razmisluvawe, re~isi nesvesno povrzuvaj}i go zna~ewe na zborot <krasnìí< - <crven< so zna~ewe na zborot <~ernìí< - <crn<.
Povrzuvaj}i gi ovie dva smera na simvolika na boite, gledame deka idejata <Sveta Rusija< mo`e da se prevede vo vid na dijada: Belo-Crveno ili duri Svetlo-Temno. Ne e slu~ajno {to kombinacijata belo-crveno bila najrasprostraneta vo heraldikata na ruskoto kne`evstvo, potoa vo narodnata nosija, ornamentite, freskite... Dokolku obrneme vnimanie u{te na razvojot na ovie simvoli~ki nasoki na smislata na boite i nivnite tradicionalni konotacii, verojatno pojasno i podlaboko }e go sogledame op{toprifatenoto viduvawe na mnogu istoriski nastani: da re~eme, vojnata me|u Rusija i [vedska, pa duri i gra|anskata vojna.
...
Sakralnosta na carot
Edna od temelnite komponenti na Vnatre{na Rusija - barem za vreme na posledniot milenijum na nejzinata istorija - oli~ena e so sakralnata misija na ruskiot Monarh, koj e vistinski sto`er na site duhovni te`nenija na nacijata. Sveta Rusija otsekoga{ imala svoj sakralen centar. Kako geografski (Kiev bil prvata prestolnina, potoa Moskva), taka i `iv, personificiran pol na nacionalnata svetost: Carot, Bo`jiot Pomazanik. Interesno e da se voo~i deka nekoi narodi od turksko poteklo duri i do 18 vek go zadr`ale mnogu specifi~noto obo`uvawe na ruskite carevi. Burjatite, da re~eme, vo caricata Katarina gledale voplotuvawe na Belata Zmija, edna od najgolemite Bodhisatva vo lamaizmot. Ova voop{teno zna~ewe na monarhiskata mo} vo granicite na Carstvoto u{te edna{ poka`uva deka na Rusija nejzinite `iteli nikoga{ ne gledale kako na ~ista etni~ka stvarnost. Naprotiv, vo nea gledale edna vozvi{ena stvarnost, vistinska manifestacija na geosakralnata Tradicija, vo koja sekoj narod go zazemal svoeto vistinsko mesto.
Kako {to se znae, ruskata monarhisti~ka tradicija po~nala onoj moment koga grupa na ugro-finski i slovenski plemiwa go povikala na prestol Rjurik, od rodot Varjaga. Vo podocne`nite epohi potekloto na prviot Knez, Rjurik, se preobrnalo vo geneolo{ka i duhovna osnova koja moralno ja opravduvala sakralnata mo} i avtoritetot na Carot. Spomenatata tradicija bila tolku postojana, jasna i apriorna, tolku vkoreneta vo svesta na Rusite {to ednostavno, po svojata priroda, ne mo`ela da bide poinakva. Se nagovestuvalo deka nejzinite koreni gi nadminuvale istoriskite koreni, deka poteknuva direktno od najdrevnite oblici koi, i pokraj toa {to se preselile vo sferata na nesvesnoto, ne izgubile ni gram od svojata sila i delotvornost. Spored na{eto mislewe, narodot povikot upaten na Varjaga Rjurikot go gledal kako Golema Tajna, vo toj ~in bila izrazena logikata na natprirodnoto poteklo na carskata vlast, su{tinska za site drevni tradicionalni dinastii.
Da se obideme da ja otkrieme sve{tenata pozadina na ovaa tajna, blagodarenie na koja na prostorot na Vnatre{na Rusija e vospostaven sakralen dinasti~ki centar. ]e po~neme od zoroastrizmot, vo ~ii ramki iscrpno e razgleduvan misti~niot aspekt na monarhiskata vlast i koj presudno vlijael na mentalnata shema na narodite {to vo drevnite vremiwa ja naseluvale ruskata zemja. Sledbenicite na zoroastrizmot tvrdele deka Monarhot ima posebno odobruvawe da vladee, odobruvawe koe go davaat najvi{ite sili i mo}i. Toa odobruvawe se preveduvalo vo sposobnost da se poseduva svetlosna sila: Hvareno ili Farn. Hvareno e energija na kondenzirana svetlina ~ie poseduvawe lu|eto gi sporeduvalo so bogovite. Sokolot, ponekoga{ i ovenot (Aries), tradicionalno se smetani za simvoli na Hvareno. Isto taka, Hvareno se poistovetuval so elementot na Ognot, edinstven koj po svojata priroda te`nee da se vozdigne kon viso~inite, kon Neboto. Sekoj Monarh poseduval sopstven li~en ogan koj go simvoliziral negovoto poseduvawe na Hvareno. Dokolku se vratime na Rjurik Varjag, povikan da vladee so Rusija, }e vidime deka negovoto ime (etimolo{ki gledano) sodr`i cel kompleks na tie zoroastriski idei (koi o~igledno bile nasledstvo na site Arijci). Na skadinavski <Rurik< zna~i <Sokol<, odnosno nenadminliv simvol na Hvareno. Zborot <Rjurik<, osven toa, zaprepastuva~ki potsetuva na staroslovenskiot zbor <Rarog<, <Ogan<, <Duh na Ognot< (sekako, <rarog< isto taka zna~elo i <sokol<). Koga se zavr{ilo pokrstuvaweto na Rusija, Carot od Rjurikovata dinastija toga{ se preobrnal vo Bo`ji Pomazanik, posednik na Hristovata sila. Zatoa e nare~en u{te i <Jagne<, <Oven< (Aries). Taka idejata za Hristijanskiot Monarh duhovno ja potvrdila i prodol`ila sakralnosta na drevnata monarhisti~ka tradicija koja niz povikot upaten na Rjurik go voplotuvala zdobivaweto so Blagoslov od Neboto, Hvareno. Kako {to mo`e da se vidi vo ovoj, no i vo mnogu drugi slu~aevi, hristijanstvoto ne gi poni{tilo, tuku gi sublimiralo i povtorno gi potvrdilo prethristijanskite veruvawa.
A sega da ka`eme ne{to za Varjazite. Ne vleguvaj}i vo rasprava za nivnoto etni~ko poteklo - {to za nas nema pregolema va`nost - }e nastojuvame da go otkrieme simvoli~noto zna~ewe na nivnoto ime...
EVROAZIJSKO NESVESNO
Rusija-Turan
Vo poglavieto Kontinent Rusija ve}e gi odredivme perspektivite na prou~uvawe na ruskoto pra{awe od agolot na sakralnata geografija. Ovde i ponatamu }e se zanimavame so istata tema, no od geopoliti~ka perspektiva, preminuvaj}i gi granicite na Rusija, kako bi ja sogledale nejzinata uloga na mitska istoriska Dr`ava.
Bez somne`, najdlabokite ruski misliteli na ovoj vek, tie koi gi izrazile najva`nite mislewa za sudbinata na Rusija, bile pretstavnici na evroazijska {kola, ideolozi koi pripa|ale na radikalno-patriotskiot bran na prvata ruska emigracija. Geografskata polo`ba na Rusija, koja se pru`a od Istok do Zapad, spored niv e od presudno zna~ewe. Evroazija, spored tie ideolozi, se sveduva na Rusija, dodeka `itelite (etni~kite sobiri) na Rusija, vo nejzinata nadnacionalna smisla, se smetale za nositeli na turanizmot, nomadsko imperijska psiho-ideologija, prenesena na Rusite preku turksko-mongolskite plemiwa od Zlatnata Orda. Zatoa evroazijcite, za razlika od ruskiot patriotski bran pred Prvata svetska vojna, ne bile tolku <panslovenski< ili <vizantiski<, kolku <panturksi< orientirani. Ne stanuva zbor za nekakov paradoks, bidej}i golem del na ruskoto plemstvo, a osobeno mnogu ideolozi slofenofili od 19 vek, vodel poteklo od turkski plemiwa, ~ii pripadnici bile prili~no zastapeni vo vladea~kata elita na Rusija. Za mnogu evroazijci, Rusija-Turan podrazbirala eden meta-politi~ki koncept, ~ija vrednost po~ivala na negovata geopoliti~ka misija. Ne e ~udno {to nekoi evropski evroazijci, za razlika od onie koi `iveele vo Harbin, se pridru`ile na nacionalsocijalizmot koj zastapuval re~isi istovetni geopoliti~ki idei (iako ~esto so sprotiven predznak).
Nie mislime deka intuicijata na evroazijcite bila na dobar pat i deka korenite na nivnite teorii se navistina mnogu podlaboki. Deka dosegaat duri do epohata koja ne samo {to mu prethodi na Xingis-kan i negovite naslednici, tuku i prethodat duri i na samata pojava na Slovenite na ruskite zemji. Od kade poteknuva Rusija-Turan?
“Ex occidente lux”
Spored najnovite arheolo{ki naodi, neolitska Evroazija nasproti site selidbi na rasite i kulturite, imala eden odreden op{t faktor, edna temelna orientacija koja kako re~no korito slu`ela na ne{to {to bi mo`elo da se nare~e nejzina kulturna postojanost. Malku po malku, hipotezata “Ex oriente lux”, karakteristi~na za arheologijata na 19-ot vek, bila zameneta so atlantskata teorija koja, vo najmala raka, pru`ala logi~en odgovor na zagatkata za kromawonskiot ~ovek. Spomenatata teorija steknuvala se pove}e privrzanici vo nau~nite krugovi i ve}e stanala strategiski aksiom na modernite zapadni geopoliti~ari. Taa go zastapuva gledi{teto deka prvobitnata kultura na neolitot se {irela od severozapad kon jugoistok, a pojdovnata to~ka na toj pravec se nao|a vo Atlantskiot okean. Lu|eto od Kromawon, nositelite na magdalenskata kultura, tokmu se tie Atlanti na Platon, moreplovci i ~uvari na zemjodelstvoto, kolonizatori na zapadna Evropa, severna Afrika, ju`na Arabija i Indija se do Okeanija, kade maorskata plemenska aristokratija se proglasila kako arijska (Arijci). Za razlika od starosedelcite (Aborigeni) so negroidno-mongoloidni obele`ja, maorskata plemenska aristokratija poseduva tipi~ni karakteristiki na kromawonski ~ovek, predokot na homo europeus na Line. Tie protoistoriski Atlanti se i bile nositeli na najstarite kultovi i pronao|a~i na najstaroto linearno pismo, ~ij podocne`en naturalisti~ko-hieroglifski razvoj }e dovede do sozdavawe na kineskoto, asirsko i egipetsko pismo.
Atlantskata teorija, bez somne`, bila poznata na Zapad mnogu pred nejzinoto kone~no geopoliti~ko i ideolo{ko voobli~uvawe, do koe do{lo vo ovoj vek. Bez nejzinoto postoewe bi bilo nemo`no da se objasni gordosta (oholosta) na zapadniot ~ovek koja trae preku dve iljadi godini, oli~ena so odrednicite: varvarski, primitiven, egzoti~en, prostodu{en, zaostanat... koi soodvetstvuvaat na se {to ne poteknuva od gr~ko-rimskiot kulturen areal. Osven toa, spomnatiot atlantski evrocentrizam re~isi nema vrska ni so nacija, ni so rasa. Mo`e da se prenesuva od narod na narod kako neiska`liva religija ili ideolo{ka pretpostavka koja ja proniknuva celokupnata zapadna kultura.
Atlantizmot podednakvo go vdahovuval i Aleksandar Veliki i Rim, germanskite zavojuva~i i Napoleon, Britanskata Imperija i Adolf Hitler, kako i modernite ideolozi na NATO. So vreme sredi{teto na atlantskata ideologija se pove}e }e se premestuva kon Zapad, za denes SAD da stanat nesporen lider na novata Atlantida - op{testvoto na blagosostojbata.
Turksko-sumerskiot faktor
Me|utoa, site atlantski teorii imaat edna slaba to~ka. Stanuva zbor za takanare~enata enigma za potekloto na Sumercite. Vus{nost, proizleguva deka najstarite sumerski kulturi ne se atlantski, tuku tokmu predatlantski, {to, me|utoa, ne zna~i deka ne svedo~at za visokata sodr`ina na duhovniot i intelektualniot razvoj. Interesno e deka potpolno osobeniot tip na sumerska kultura ima isklu~itelno voo~liva sli~nost so neolitskite spomenici na jug na Rusija i jug na Sibir. Na seto toa da ja dodademe neverojatnata sli~nost na sumerskiot jazik so grupata na turkskite jazici.
Na toj na~in, ve}e vo neolitot mo`eme da pronajdeme obele`ja na geopoliti~kiot kulturen dualizam Zapad-Istok, Atlantida-Sibir. Tie obele`ja se vrkrstuvaat na Bliskiot istok, rezultiraj}i so me{avina na narodi i kulturi, jazici i rasi. Tokmu vo oblasta na Sredozemnoto more - Severna Afrika, Grcija, Anatolija, Arabija, Egipet - voo~liva e golemata rasna i etni~ka heterogenost, {to podrazbira prisustvo na mno{tvo na miksovarijativni komponenti, kako vo genetskata struktura, taka i vo duhovnata sfera. [to pove}e se oddale~uvame sprema istok, Sibir i Tihiot okean, naiduvame na po~isti kulturni i rasni oblici, nezavisno od istoriskite ili ~isto politi~kite priliki na koi bile izlo`eni ovie oblasti. No, mora da se istakne u{te eden interesen detal. Turksko-mongolskite narodi sekoga{ te`neele, vo vremenski razdale~enosti od nekolku vekovi, pa duri i iljadaletija, da gi povtorat istoriskite pati{ta na drevnite selidbi: od Sibir sprema centralna Azija, Balkan i Anatolija. I tokmu dol` toj pat se nao|aat najstarite neolitski nao|ali{ta od sumerski tip, vidlivi vo paleoepigrafikata, vo ornamentite, kultnite predmeti i.t.n. Sekako, Xingis-Kan pripa|al na golemata turanska Tradicija, ~ii koreni dosegnuvaat do po~etokot na evroazijskata civilizacija, do onoj najstar period na nejzinata istorija, koga vo Sibir i na sever na Mongolija cvetala edna golema civilizacija ~ii tragi se delumno so~uvani vo <oriwa~kite< sloevi na sibirskata oblast.
Krugot na evolucija na Evroazija
Gaston @or`el, na koj ve}e se povikuvavme vo prethodnoto poglavie, osven {to uka`al deka Severniot Pol bi mo`el da bide smesten vo presekot na meridijanot na 60 stepeni i arkti~kiot polaren krug, ja razvil i teorijata za evolucijata na kulturite vo edno svoe drugo delo: ^etiri vremiwa (doba) na ~ove{tvoto. Vo taa kniga, @or`el objasnuva deka evroazijskiot pol, smesten na severot na Ural, nekoga{ bil sredi{te na severnata protocivilizacija. Od toa sredi{te selidbite na nositelite na tradiciite dijagonalno bile usmereni sprema jug, za potoa da se pomestat po krug ~ija najniska (ju`na) to~ka se nao|a vo presek so paralelata od 30 stepeni (vo blizina na iranskiot grad Kelat). Va`no e da se istakne deka tokmu na taa paralela se nao|a Golemata Piramida vo Egipet; istovremeno stanuva zbor za istata paralela koja kopneno se pru`a preku najmnogu kontinenti na celata zemjina topka. @or`el ovoj krug go narekuva <krug na evolucija na Evroazija<.
Spored avtorot na ^etirite vremiwa (doba) na ~ove{tvoto, Evroazija imala sopstven geopoliti~ki centar, razli~en od centarot na atlantskata tradicija, hipoteti~ki smesten 120 stepeni isto~no od evropskiot centar dol` polarniot krug. Poradi toa Kromawonecot ne bil prv kolonizator na Evroazija, tuku pratenik na eden drug kontinent i druga tradicija koja gi potisnala tainstvenite i te{ki za razbirawe, sakralni tradicii na starosedelcite. @or`el osobeno ja istaknuva va`nosta na onoj del na <krugot na evolucijata< koj se nao|a severoisto~no od Iran, to est, sektorot koj se protega od pustinata Gobi do sever na Sibir i poluostrovot Kam~atka. Tuka treba da se bara neolitskiot centar na Turan. Po toj pat se dvi`ele vojnicite na Xingis-Kan.
Od se ova se izveduva zaklu~ok deka, osven nesomnenata atlantska varijanta koja ja zazema oskata severozapad-jugoistok (atlantskata kolonizacija), evroazijskata geopolitika ja odreduva tokmu turanskata komponenta koja se razviva vo pravec severoistok-jugozapad. Obete ovie linii na pravec zaedno go tvorat znakot H (<krstot na Sveti Andrej<) koj vo sebe ja zbira evolutivnata dinamika na Sakralnata Istorija. Interesno, izgleda kako <krugot na evolucijata na Evroazija< da e vcrtan vo gornata polovina na krstot, taka {to najju`nata to~ka na toj krug se nao|a re~isi na istiot meridijan (na{iot 60 meridijan za koj zboruvavme porano!) na koi se vkrstuvaat dvete linii na pravcite {to go ~inat krstot.
Vo sekoj slu~aj, geopoliti~kite hipotezi na @or`el, potvrdeni so analizata na kosmi~kite ciklusi, ni ovozmo`uvaat da go stekneme klu~ot za odgonetnuvawe na tajnata na Turan. Dokolku e vistina deka atlantskiot bran po sebe ostava ne{to postojano vo domenot na kulturata, ne{to `ivo i voo~livo, proniknato so evropocentristi~ka nadmenost i racionalnost, toga{ za turksko-sumerskoto nasledstvo (koe ne e ni{to pomalku vojni~ki nastroeno) mo`e da se ka`e deka, vo su{tina, e nesporedlivo poskromno i pove}e svrteno sprema vnatre. Deka nema tolkava te`ina i deka ne mu se potrebni tolku zborovi tuku, voop{teno gledaj}i, sekoga{ te`i kon kulturen minimalizam. So lesnotija se voo~uva negovoto sevkupno postoewe vo svojata ogolenost, vo evroazijskiot vitalen puls so mol~alivi stepi, osvetleni so visok yvezden svod. Atlantizmot zboruva sam za sebe (pa ne e potrebno vnimatelno da go slu{ame, za da go sfatime). Smislata na Turan mo`e samo da se pret~uvstvi, morame sami da go barame, znaej}i odnapred deka stanuva zbor za zaboraven izvor na kontinentalnata evolucija. Vo vrska so toa, se se}avame na edna re~enica na {vedskiot mistik Svedenborg koja glasi: <Sega me|u tatarskite mudreci treba da se bara tainstveniot, odamna zaboraven zbor<...
<CARSTVOTO NA SENKITE< NASPROTI <SOLARNIOT POL<
<Zelenata zemja< Amerika
Prodol`uvaj}i ja temata koja ja zapo~navme vo poglavijata Kontinentot Rusija i Evroazijskoto nesvesno, bi sakale vo op{ti crti da ja analizirame misijata na amerikanskiot kontinent od perspektiva na sakralnata geografija. SAD, poslednata svetska supersila, denes igra glavna uloga vo svetskata geopolitika.
Od krajot na 19-ot vek toj periferen i marginalen kontinent, koj dotoga{ bil samo evropska provincija i zazemal vtorostepeno mesto vo odnos na Stariot Svet, postanuva se posamostojna politi~ka i kulturna veli~ina. Po vtorata svetska vojna, SAD se pretvorile vo univerzalen model, paradigma, ne samo vo evropskite, tuku duri i vo azijskite zemji. Amerika igra se pova`na uloga, a sevkupnosta na amerikanskite ideolo{ki, kulturni, psiholo{ki, pa duri i filosofski faktori gi preminuva ramkite na ~isto ekonomskoto ili pak voeno vlijanie. Se pojasno se nayira mitskata Amerika. Ako takva <neosakralna ideja za Amerika< mo`ela da prodre i da pronajde upori{te vo svetskata geopoliti~ka svest, cvrsto sme uvereni deka za toa postoele mnogu dlaboki pri~ini. Pri~ini vrzani za kolektivnoto nesvesno na ^ove{tvoto, za onaa iljadagodi{na tajna na kontinentalnata geografija, bidej}i se}avaweto na nea istrajuva vo psihi~kite arhetipovi.
Zatoa celta na ova poglavie }e bide prikaz na taa mitska strana na Amerika gledana kako vnatre{en kontinent.
Tajnata karta
Denes se popopularni se hipotezite deka Stariot Svet ja otkril Amerika pred patuvaweto na Kristifor Kolumbo. Doka`ano e deka Vikinzite so svoite brodovi ja posetuvale Severna Amerika - runski natpisi se nao|aat nasekade po isto~nite krajbre`ija na Kanada, Labrador, Wu-Fundlend i drugite predeli. Istra`uva~ot @ak de Mijo zastapuva prili~no argumentirana teorija za vrskite me|u civilizacijata na Inkite i Vikinzite. Nekoi avtori tvrdat deka Evropa otsekoga{ znaela za postoeweto na amerikanskiot kontinent i deka samo poradi pri~ina od hermeti~ka priroda toa ne bilo javno obelodanuvano. Vo toj kontekst golemo interesirawe budi istorijata na kartata na Muhidin Pirij Rens. ]e ja razgledame podetalno.
Muhidin Piri Rens, admiral na turskata flota 1520 go objavil pomorskiot atlas <Bahrija< (toj atlas denes se ~uva vo konstantinopolskiot Nacionalen muzej). Nekoi od kartite koi atlasot gi sodr`i neobi~no verno ja prika`uvaat Severna i Ju`na Amerika, Grenland, no i Antartik. Dokolku se dr`ime do poznatite fakti koi gi utvrdile oficijalnite istori~ari, za Antartik moreplovcite, sekako, ne mo`ele da znaat.
Piri Rens ja objasnuva pojavata na ovie karti na sledniot na~in: za vreme na edna pomorska bitka, turskiot oficer Kemal zarobil nekoj [panec koj gi poseduval i koj u~estvuval vo trite ekspedicii na Kolumbo. Piri Rens vo svoite bele{ki tvrdi deka samo blagodarenie na tie karti Kolumbo mo`el da go otkrie Noviot Svet. Ovoj zaprepastuva~ki fakt go potvrduva i sinot na Kristifor Kolumbo, Fernando, koj vo svojata kniga @ivotot na Admiralot Kristifor Kolumbo veli: <Dobro gi proveri (Kolumbo) site podatoci koi mo`e{e da gi sobere, pred da stane ubeden deka }e otkrie mnogu zemji zapadno od Kanarskite ostrovi<.
Kartite na Kolumbo do koi do{ol Piri Rens bile iscrtani 1498 godina. Piri Rens pak, tvrdel deka podatocite na Kolumbo poteknuvaat od edna tajna kniga, napi{ana u{te vo vremeto na Aleksandar Makedonski. Me|utoa, nekoi detali na kartite - na primer, faktot deka na niv Antartik i Grenland se bez pokriva~ od mraz, na osnova na {to, izvesno e, mo`e da se doka`e deka Grenland nastanal so spojuvawe na dva ostrova ({to neodamna i go potvrdi edna francuska ekspedicija) - upatuva na toa deka pred nas e geografska karta na planetata od pred 5000 godini! Analizata na kartite na Piri Rens od strana na doktor Afetinan Tarih Kurumua vo negovata kniga Najstarata karta na Amerika (Ankara, 1954), pa ekspertizata na Institutot za hidrografija na SAD, jasno ja potvrduvaat nivnata neverojatna preciznost; na kartite duri i ne se pojavuvaat planinskite venci na Antartikot i Grenland koi geolozite duri neodamna gi otkrile. Osven toa, spored misleweto na specijalistite, vakvata preciznost mo`ela da se postigne samo na osnova na snimki od vozduh.
Vo sekoj slu~aj, neophodno e evroazijskite narodi da ja znaat vistinata za pretkolumbovskata Amerika. Bidej}i niedna vistina ne mo`e da is~ezne, tuku samo mo`e da se preseli vo sferata na nesvesnoto ili vo dlabo~inite na ezoteriskata tajna, pretpostavuvame deka eden tolku zna~aen kontinent kako {to e Amerika neminovno moral da bide va`na karika na najstarata sakralna geografija. I deka ulogata na taa mnogu osobena civilizacija, oli~ena vo dene{nata Amerika, }e bide presudna vo budeweto na zaspanite drevni arhetipovi.
Zo{to Amerika, a ne <Kolumbija<?
Mnogumina objasnuvaat deka sega{niot naziv na amerikanskiot kontinent - izveden od imeto na Amerigo Vespu~i, a ne Kristifor Kolumbo - e istoriski propust (gre{ka) i slu~ajna nepravda. Nie nikako ne mo`eme da se soglasime so toa objasnuvawe. Ne e te{ko da se konstatira deka, duri i na prizemnoto nivo na ~isto racionalnite nazivi, se vkorenuvaat samo onie koi, na nekoj na~in, soobratuvaat so polusvesnite lingvisti~ki arhetipovi, {to se gleda vo fenomenot poznat kako <narodna etimologija<. Zvu~niot kvalitet na zborovite ponekoga{ igra mnogu va`na uloga, pa poistovetuvaweto na poimite samo na osnova na zvu~na sli~nost ne e tolku pogre{no kako {to smeta{e antipsiholo{kata i pozitivisti~ka nauka na 19-ot i po~etok na 20-ot vek. Bidej}i toa vo golema mera ja otkriva postojanosta na semanti~kite strukturi, ne na nivo na zborovi tuku na nivo na samostojno zna~ewe na slova i spoevi na slova. Na ist princip, koj od zaboravot go so~uvala narodnata etimologija, se vtemeleni metafizi~ka polnovrednite i nimalku narodni tuku sakralni metodi, kako {to se hinduisti~kata nirukta i evrejskata kabala. Vo sekoj slu~aj, mislime deka zborot <Amerika<, za da bide vo cvrsta sprega so xinovskiot kontinent, isklu~itelno va`en po svojata geopoliti~ka misija, moral vo sebe da sodr`i zvu~na praslika. Praslika povrzana so arhai~nite modeli na protojazikot, rudimentirano so~uvan vo potsvesta na evroazijskite nacii.
Prvo, vo sakralnata slika i (shodno na toa) vo nazivot <Amerika<, morala da se odrazi idejata za nejzinoto krajno zapadno poteklo. Spored trudovite na profesor Virt, najdrevniot zapaden sakralen centar bila zemjata Mo-Uru, ostrovot Mo-Uru vo severozapaden Atlantik. Ova ime go spomnuva Bundahi{na (zoroastriskata sveta kniga), kade se veli deka toa treto prebivali{te na golemite azijski predci, posle Arjana-Vae|e (Arjana-Vae|e se nao|ala na Severniot Pol, na arkti~kiot kontinent koj se vikal Arktogeja i koj is~eznal pred mnogu iljadi godini). No blagodarenie na klu~niot zbor <Mo-Uru< i na osnova na de{ifrirawe na najstarite runski i protorunski znakovi (i osobeno na osnova na de{ifriraweto na preddinasti~koto linearno egipetsko pismo i kritskite natpisi, pa duri i na osnova na praistoriskite pe{terski crte`i), profesorot Virt uspeal da prodre vo tajnata na mnogu rasni i etni~ki kataklizmi vo tekot na praistorijata. Mo-Uru, isto taka se spomnuva i vo mnogubrojnite fonetski varijacii. Vo Biblijata, Morija se narekuva zemjata vo koja, spored Mojsej, Avram trebalo da go `rtvuva Isak na Boga; vo keltskite sagi, vo koi se zboruva za zemjata Morias ili Murias, tatkovinata na bo`estvenite nordijski plemiwa Tuata de Danan; vo skadinavskite kultovi, vo koi pro~ueniot kamen krug na paganskiot centar vo Upsalata se narekuva Morasten, ili vo prevod, <kamen od Moreto<...
Virt smeta - i toa ubedlivo go poka`uva vo svoite mnogu iscrpni i dobro argumentirani dela Poteklo na ~ove{tvoto, Sve{tenata protopismenost na ~ove{tvoto, i vo drugi - deka Amorejcite, Mavarite, pa duri i Maorite od Okeanija se potomci na drevnite `iteli na toj sakralen centar vo Severniot Atlantik. Geografijata na toj sakralen centar podocna bila preselena vo istoriskata toponomija na novite mesta koi gi naselile <narodite na Mo-Uru<.
Interesno e deka <Amorej< na staroevrejski precizno zna~i <narod od Zapad< (am uru). Isto taka, postoi sakralno u~ewe koe potvrduva deka evrejskata tradicija e zapadna po svojata simvolika i predistorisko poteklo. Za toa osobeno svedo~i evrejskiot obi~aj doa|aweto na Nova godina da se slavi na esen, kako i toa denot da se deli na 24 ~asa po~nuvaj}i od popladneto, {to ja istaknuva isklu~itelnata va`nost na zapadna orientacija. Bidej}i popladneto i esenta, kako o~igledni kosmi~ki sovpa|awa, odgovaraat na periodot na zao|awe na denot i godinata. Od taa perspektiva, samiot haldejski Ur, od koj izlegol Avram i se upatil kon Vetenata Zemja, poprvo bi mo`el da bide Mo-Uru, severnoatlanskiot Ur. Duri i Zahar tvrdi deka Ur vo koj na po~etok bil Avram ja simvolizira pove}e du{evnata sostojba koja Avram, poradi baraweto Bo`jo, moral da ja napu{ti i da se <spu{ti< mnogu ponisko.
Interesno e da se naglasi deka i samite Evrei ~esto delat takvo mislewe za zapadnoto poteklo na svojata tradicija. Toa mo`e da se voo~i i vo najranite cionisti~ki proekti na organizirawe na <evrejskata dr`ava< na tloto na Amerika i vo knigite na Simon Vizental za evrejskata praistorija na Amerika i kaj Edmund Vajsman vo negovoto delo Amerika, Noviot Erusalim.
Taka, zagado~niot Mo-Uru ozna~uva tokmu eden sakralen neevropski kontinent na Zapad, vo Atlantikot. No <mo-uru<, <amuru< ili <amoru< (ovie oblici se sretnuvaat vo razli~ni tradicii) fonetski e mnogu sli~no so <Amerika<. Zatoa ne mo`e da se zanemari, duri e i sosema izvesno, deka tokmu toa <sovpa|awe<, poto~no, sudbinsko sovpa|awe, poslu`ilo kako svesna ili nesvesna osnova za Noviot Svet kone~no da dobie ime. Ime nadvore{no tolku profano, a sepak tolku sakralno spored svojata vnatre{na sodr`ina.
Atlantida i Trans-Atlantida: Tajnata na dolarot
Prirodno e {to Amerika - <Mo-Uru< - ima neposredna vrska so mitot za Atlantida, paleokontinentot za koj zboruvale Solon, Platon i mnogu drugi posle niv. Atlantida bila sakralen zapaden kontinent, kade cvetala posebna duhovna civilizacija i koj is~eznal po edna golema kataklizma i poplava. Propasta na toj kontinent re~isi sekoga{ se opi{uva kako slu~ka koja se odvivala vo etapi: bidej}i potonala glavnata kontinentalna vrata, zapadno od Evroazija i Afrika, u{te edno izvesno vreme opstanale nekoi ostrovi vo Severen Atlantik, kade na{le pribe`i{te poslednite atlantski plemiwa, ~uvari na izvesna, mnogu osobena, tradicija. Eden od ostatocite na Atlantida, spored misleweto na Virt, bila zemjata Mo-Uru koja e potopena mnogu podocna, nekolku vekovi po glavnata kataklizma.
Me|utoa, kontinentot Amerika, sudej}i po se, ne e toj najzapaden kontinent na sakralnata geografija (t.e. Atlantida), tuku nejzin <prodol`etok< kon Zapad. So drugi zborovi, Amerika se nao|ala zad Atlantida i bila zemja zad Zapadot. Mo`no e so taa sakralna simvoli~ka polo`ba da mo`e da se objasni nejzinata voznemiruva~ka tainstvenost vo ramkite na sakralnata geografija na evroazijskite civilizacii.
Spored predanieto evroazijskata sakralna geografija, na Zapad se nao|a Zelenata Zemja, Zemjata na Mrtvite, nekoj polumaterijalen svet koj potsetuva na gr~kiot Ad ili evrejskiot [eol. Toa e zemja na samrakot i zao|aweto na sonceto od koja na obi~nite smrtnici im nema izlez i vo koja samo posvetenite mo`at da vlezat. Isto taka, se smeta deka i imeto Grenland (bukvalno <Zelena zemja<) pripa|a na istiot simvoli~ki sobir. No Zelenata Zemja ne e Atlantida (a ne e duri ni Mo-Uru). Toa e zemja koja se nao|a u{te pozapadno od Atlantida, <svet na smrtta<, <carstvo na senkite<. Ovoj odandestran aspekt na amerikanskiot kontinent zaprepastuva~ki se otkriva vo edna navidum banalna rabota kako {to e znakot na dolarot. Rene Genon zabele`al deka simvolot $ na amerikanskite pari poteknuva od grafi~ki poednostaveniot sakralen pe~at koj se nao|al na drevnite pari~ki na mediteranskoto podra~je. Vo svojot izvoren oblik, dvete vertikalni linii gi pretstavuvale dvata <stolbovi na Herakle< koi po tradicija se nao|ale na krajniot Zapad, zad Gibraltarskiot protok. Slovoto $ vo oblik na kopec na po~etokot pretstavuval grafi~ki simvol na gesloto: <nec plus ultra< ili, bukvalno<nema ponatamu<. Obata simvoli go obele`uvale krajniot zapad, granicata na sakralnata humana geografija zad koja se nao|ale ne~ove~ki svetovi. Toj simvol na granica koj predupreduval deka ne smee da se odi ponatamu od Gibraltar, paradoksalno, se pretvoril vo finansiski amblem na Amerika, zemja smestena zad granicata, tokmu tamu kade {to ne smee da se odi, tamu kade grafi~kiot znak na prototipot na dolarot kategori~ki ni zabranuva da se upatime. Vo toa se gleda <odandestraniot< simvoli~ki karakter na Amerika, kako otelotvoruvawe na mra~ni geopoliti~ki na~ela, zabraneti na ~ove~kata civilizacija.
Od taa perspektiva, povtornoto otkritie na amerikanskiot kontinent od strana na Kolumbo vo sebe krie zakanuva~ki zlokoben simvol, bidej}i ja pretpostavuva pojavata na is~eznatata Atlantida na horizontot na istorijata. Duri i ne na samata Atlantida, tuku na nejzinata senka, nejziniot negativen prodol`etok kon simvoli~kiot Zapad, kon <svetot na mrtvite<. Shodno na toa, prili~no e simptomati~no vremenskoto sovpa|awe na toa <novo otkritie< so po~etokot na nagloto salto mortale na evropskata civilizacija, a i evroazijska voop{to, koja tokmu vo ova vreme zabrzano po~nala da gi gubi svoite su{tinski sakralni, religiozni i duhovni upori{ta.
Amerika od toga{ na filosofsko-kulturen plan postanuva idealno mesto za profanite, ateisti~ki i poluateisti~ki utopiski proekcii. Modelite na op{testvoto, vtemelni isklu~itelno na ~ove~kata racionalnost, po~nuvaj}i od Tomas Mor, se po~esto se selat na ovoj kontinent. Pretstavite za <Zelenata Zemja< na Zapad, arhetipovite na <zemjata na mrtvite< vo koja vladee nekoj vid na ve~en mir i red, imale pogolemo vlijanie na utopistite i nivnite teoriski konstrukcii, otkolku devstvenata nedoprenost na ogromnite prostranstva predodredeni za prakti~no ostvaruvawe na Utopijata. Istoriskiot ciklus na Amerika mo`e da se sporedi so pojavata na nova Atlantida koja se iznedrila od morskite dlabo~ini. No ne verodostojna i voskresnata, tuku edna nestvarna, la`na, prizra~na Atlantida koja podlo i izmamuva~ki sozdava privid na <Zlatnoto vreme< koe nastapuva, dodeka istovremeno okolu sebe {iri zdiv na raspadlivost i raspa|awe na eden kontinent-grobnica.
Izlez na Zapad, zao|awe na Istok
Vo edna prilika eden poznat metafizi~ar i tradicionalist Gajdar Xemal ja istaknal slednata interesna osobenost na geografskata polo`ba na amerikanskiot kontinent: sekoe utre na Amerikancite sonceto im izleguva od evropskata strana, odnosno od onaa strana koja vo sakralnata geografija obi~no se ozna~uva kako Zapad, a zao|a na azijskata strana ili na simvoli~kiot Istok. Ovoj svrten simvolizam na stranite na svetot vo zabele`uvaweto na `itelite na amerikanskiot kontinent ~udno se sovpa|a so poznatoto eshatolo{ko proro{tvo po koe vo poslednite vremiwa sonceto }e izleguva na zapad, a }e zao|a na istok. Toa neminovno moralo da vlijae na najarhai~nite nivoa na kolektivnata amerikanska psiha i definitivno da ja voobli~i isklu~itelno specifi~nata uloga na Amerika kako voskresnata Transatlantida (<Za-Atlantida<), <Zelena Zemja na Mrtvite<. Ako na toa go dodademe racionalisti~kiot utopizam na ne samo desakraliziranite teoreti~ari na Stariot Svet tuku i na tatkovcite-osnova~i na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, navistina }e dobieme paradigmatska varijanta na mesijanskata eshatolo{ka kosmovizija. Taa globalno ja struktuira kontinentalnata svest i uporno nastojuva osobeno na onie aspekti koi najdlaboko se povrzani so geopolitikata, univerzalizmot i samopoistovetuvaweto.
Eshatolo{kiot sled na nastani i nivniot opis glavno e ist vo najrazli~ni religii. Kako vo hristijanstvoto, taka i vo islamot ili judaizmot, pa vo pove}eto arijski paganski tradicii, pa duri i vo melanezijskite kargo-kultovi, mesijanskoto vreme se odlikuva so voskresenie, odnosno, so vra}awe na mrtvite, povtorno vospostavuvawe na rajskata blagosostojba, pronao|awe na se {to e izgubeno vo tek na Istorijata, pojava na Nova Zemja i Novo Nebo, ve~no bla`enstvo i mir, i.t.n.
Ako vnimatelno go razgledame amerikanskiot mentalitet vo negovata severnoamerikanska varijanta, najkarakteristi~na i najizrazita, }e gi najdeme re~isi site obele`ja na vakva eshatolo{ka slika, navistina sfatena na po malku <retu{iran< na~in. <Voskresenieto na mrtvite< se poka`uva niz zamrznuvawe na telata na bogatite Amerikanci koi se nadevaat vo mo`nosta na o`ivuvawe so pomo{ na nau~nite dostignuvawa na naredniot vek, no i vo beskrajnata niza na amerikanski neospiritualisti~ki sekti koi propovedaat tanatofilija i koi <nau~no< (so pomo{ na {arlatanski instrumenti) ja doka`uvaat <besmrtnosta na du{ata<. <Rajskata blagosostojba< e poistovetena so <materijalniot prosperitet<, dodeka <novata zemja< i e samiot amerikanski kontinent, temelot na <Zlatnoto vreme< koe vo izvesni hermeti~ki krugovi se narekuva <Vreme na Vodolija< ili <Novo Vreme< (taka, patem, se vika i edno {iroko amerikansko neomisti~arsko dvi`ewe).
Eshatologija ja proniknuva i samata koncepcija na Noviot Svetski Poredok, sovremenata lozinka za moderna <svetska zaednica< koja gi povtoruva i razviva amerikanskite ideolo{ki proekti. Zna~i, i taa koncepcija podrazbira ekspanzija na amerikanskiot model na ostatokot na planetata. Taka <novata zemja<, <Noviot Svet< koj se iznedril od dlabo~inite na edna voznemiruva~ka misterija i edna ezoteriska tajna, ima namera da postane <Novata Zemja< za koja zboruva Apokalipsata, a koja bi trebalo da se pojavi posle Krajot na Vremeto. Me|utoa, postapokalipti~noto vreme ve}e nastapilo na prostorite na amerikanskiot kontinent: sojuzni~kata pobeda vo Vtorata svetska vojna koja SAD gi donese do svetsko gospodarstvo, kako i simvolikata na progonot na Evreite (misti~na i mnogu zna~ajna nacija vo istorijata) vo Germanija, se toa zaedno ja sozdalo teorijata na <Holokaustot<, <Poslednite `rtvi vo Istorijata<, posle koe Transatlantida, soedineta so <Noviot Izrael<, vlegla vo periodot na Velikiot [abat, Sre}noto vreme, vo Vremeto na Vodolija-ta, vo Novoto Vreme (<New Age<). Mesijanskoto vreme zapo~nalo i amerikanskata arhai~na kontinentalna svest, kako voznemireniot <duh< na toj voskresnat kontinent, gi pothranuva mesijanskite eshatolo{ki streme`i so misti~na sila. So sila vkoreneta vo simvoli~noto do`ivuvawe na svetot na ~ove{tvoto koe, blagodarenie na svoeto iljadagodi{no iskustvo gi spoznalo i sfatilo sovpa|awata i vrskite na vremeto i prostorot.
<Sveta Amerika<
Nesvesniot arhai~en kompleks na <amerikanski son< ima svoj konkreten izraz vo politi~kata teologija na amerikanizmot. Stanuva zbor za neoprotestantskata ideja za Amerika, vetenata zemja. Kontinentalnite energii se slevaat vo teolo{ka konstrukcija. Dokolku nekoi termini od toj misti~en amerikanski protestantizam bi gi prifatile ne kako retori~ki metafori, tuku kako precizni formulacii na eshatolo{ki konstrukcii, bi mo`ele da se soo~ime so sosema neo~ekuvana i alarmantna slika. Na primer, samiot Xorx Va{ington izjavuval: <Soedinetite Dr`avi se Nov Erusalim, od Bo`jata Promisla predodredeni da bidat teritorija na koja ~ovekot mora da go dostigne svojot celosen razvoj, kade naukata, slobodata, sre}ata i slavata mora da se {irat po miren pat<. Va`no e da se istakne idejata za <Noviot Erusalim< koja od ustata na eden hristijanin (duri i protestantski) neminovno asocira na Apokalipsata i poslednata faza na eshatolo{koto scenario: na sleguvaweto od Neboto na duhovniot <Grad Gospodov<, <Noviot Erusalim< (Otkrovenie na sv. Jovan Bogoslov, 21, 10, 27). Xon Adams pak, jasno go odredil globalizmot na amerikanskata misija, narekuvaj}i gi SAD <doblesna i ~ista republika ~ija misija se gleda vo vladeeweto nad Svetot i vospostavuvaweto na ~ove~koto sovr{enstvo<.
Denes toj osoben <patriotizam< steknal nova energija blagodarenie na razvojot na televizijata, {to dovelo do nastanok na fenomenot na televizisko propovedni{tvo koe Isidro-Huan Palasios go definiral kako <elektronsko hristijanstvo<. Poznatiot telepropovednik Xeri Folvel, na primer, ja formulira amerikanskata ideja na sledniot na~in: <SAD i nejzinata nacija, blagoslovena od Sevi{niot Bog kako niedna druga na Zemjata, momentalno se napadnati odnatre i odnadvor so |avolskite planovi koi mo`at da dovedat do uni{tuvawe na amerikanskata nacija. \avolot taka zapo~nal bitka protiv Bo`jata volja, volja koja, kako drevniot Izrael, gi vozdignala SAD nad site ostanati zemji...< Tie teolo{ki motivi na protestantskata eshatologija se svojstveni i na amerikanskite pretsedateli. Regan 1984 izjavuva{e: <Ne veruvam deka Gospod, koj ja blagoslovil ovaa zemja kako ni edna druga, saka eden den da bideme prinudeni na pregovori poradi sopstvenite slabosti<.
Ako simvoli~kata uloga na Transatlantida ne se nabquduva vo nejziniot nadvremenski, nadistoriski kompleks, toj mesijanski zanes }e ostane nesfatliv, pa site razmeri na duhovnata izmama koi stojat zad nego ne }e mo`at da bidat proceneti i sfateni vo vistinskata merka. Voop{teno zboruvaj}i, ovde kako i vo site eshatolo{ki parodii, stanuva zbor za premestuvawe na duhovnoto Zlatno vreme (koe }e nastapi neposredno po Krajot na Istorijata) vo vremenskiot period pred Krajot na Istorijata. Interesno, isto takvo premestuvawe mu dalo antihristijanski karakter na ruskiot boq{evizam koj proglasil eshatolo{ko vtemeluvawe na Rajot na Zemjata. Najposle, treba da se istakne u{te edna interesna sli~nost me|u ovie dva <Kontinenta<: <kontinentot Amerika< isto taka sodr`i demonska crvena komponenta na <kontinentot Rusija<, ne{to {to go voo~ile mnogu istra`uva~i, istori~ari i politikolozi. Taka, da re~eme, @an Mari Dominak vo oktomvri 1970 vo ~asopisot Espri pi{uva{e: <SAD se najgolema komunisti~ka sila na svetot<. Navistina, i utopizmot, i eshatologizmot, i parodijata na religioznosta, vo obata slu~aevi zaprepastuva~ki se me|usebno sli~ni, iako SAD i neodamna sru{eniot SSSR oficijalno bea ideolo{ki neprijateli.
Kosmosot, belata yvezda i porabenata piramida
Ista parodiska logika koja na materijalnoto nivo mu pripi{uva duhovni realiteti, izopa~uvaj}i go so samata sakralna smisla, prisutna e i vo tehni~kiot progres na <amerikanskiot kontinent<, osobeno vo edna mnogu va`na oblast kako {to se kosmi~kite istra`uvawa. Samiot fakt deka samo Amerikancite sletale na Mese~inata, kade spored najrazli~nite tradicii obituvaat du{ite na pretcite, mnogu e simptomati~en. Krajno e interesno deka vo toa ne uspeale sovetskite kosmonauti, koi isto taka, pripa|aat na edna izrazito eshatolo{ka politi~ka formacija. Pome|u Zelenata Zemja na Mrtvite i Mese~inata, spored ezoteriskata tradicija, postoi neposredna vrska koja mo`e da se voo~i i vo sovremenata, objektivna, materijalna i ~isto profana istorija. Faktot deka letovite na amerikanskite kosmonauti svesno imale ritualno zna~ewe vidliva e duri i vo nazivot na vselenskiot brod <Apolo<. Apolon vo najrazli~nite tradicii e dreven, mitski pridru`nik na Dijana, odnosno Luna (Mese~inata). U{te pove}e, nekoi kosmonauti na Mese~inata ponele masonski prsteni, za {to pi{uva{e duri i sovetskiot pe~at, {to zna~i deka so site ostanati slu~uvawa ne e izbegnat ni ritualniot karakter. Da se vleze vo mese~evata sfera, vo soglasnost so masonskiot ritual, zna~i da se pomine niz <Malata Misterija<. Povtorno imame simvoli~en paralelizam: posvetuvaweto vo <Malite Misterii< masonot go vozdignuva vo takanare~enata <rajska, edemska sostojba<, mu ja vra}a duhovnata polnota svojstvena na lu|eto od Zlatnoto vreme. No vo slu~ajot na poedine~na li~nost se ova se ostvaruva na vnatre{en, mikrokosmi~ki, plan. Za vreme na kosmi~kiot let na Mese~inata, ritualot dobiva makrokosmi~ki, materijalen, nadvore{en karakter. I toga{ se sakralizira ne samo poedinecot, tuku celiot <kontinent< ~ij pratenik e dadeniot poedinec. Od simvoli~na to~ka na gledawe, me|uplanetarnoto patuvawe od Amerika na Mese~inata istozna~no e na patuvaweto od <Amerika< vo <Amerika<, no toj parodijski ritual istovremeno go zasilil i zgolemil misti~noto i mesijansko samo~uvstvuvawe na Amerika vo celina, kako i amerikanskoto nesvesno.
Isto taka, bi trebalo da se istakne deka masonskata tradicija vo Amerika e mnogu vkoreneta i razviena. Postojat koncepcii koi instistiraat na edinstvenost i <izbranost< tokmu na amerikanskata masonerija vo sporedba so ostanatite masonski granki. Vo amerikanskite lo`i mnogu e ra{irena legendata koja veli deka poslednite <Vitezi Templari< koi uspevale nekoe vreme da se sokrivaat od progonite na francuskite monarsi i katoli~kata vlast vo Evropa, na krajot zaminale vo Amerika so celo svoe bogatstvo i svetini. Nekoi duri tvrdat deka vo Amerika e prenesen i Svetiot Gral.
Vo sekoj slu~aj, amerikanskite masoni se ubedeni deka vistinskiot masonski <sve{ten< centar se nao|a tokmu vo Amerika i deka evropskoto masonstvo<premnogu arhai~no i denes nemo}no<, ne e ni{to drugo osven ostatok od minatoto. Bez somne` e deka dr`avnite simvoli na SAD se masonski: belata yvezda petokraka, simvol na <Adam vo Rajot< (povtorno istata rajska tema), i porabenata piramida ~ij vrv e odvoen od osnovata so prsten od 13 yvezdi, {to gi simvolizira 13-te plemiwa Izrailevi (plemeto Jo{uino ~esto simvoli~ki se pretstavuva kako dvostranoto pleme Efremovo i Manasievo, {to dava 13 namesto 12 plemiwa, spored u~eweto na masonskata aritmologija). Porabenata piramida ima prili~no negativno simvoli~no zna~ewe: pretstavuva erarhija li{ena od svojot sakralen vrv, svojot sakralen centar. Mo`no e vo po~etokot ovoj amblem da go izrazuval antiavtoritarnoto i antimonarhisko te`nenie na politi~kiot sistem na SAD - nepostoewe na Eden Vladetel koj e nad Parlamentot - no simvolot nikoga{ ne se sveduva na svoite ~isto amblemski funkcii, tuku odi mnogu ponatamu vo svoeto zna~ewe. Taka, porabenata piramida vo sebe ja sodr`i idejata na nepotpolna inicijacija, nejzinata nedovolnost i prekin. Zboruvaj}i so ritualniot masonski jazik, toa mo`e da se tolkuva kako otsustvo na <Golemite Misterii< posle minuvaweto niz <Malite Misterii<. Go svrtuvame vnimanieto na ova, bidej}i tokmu taa nedovr{enost na inicijaciskiot ciklus i pretstavuva najpotpolna karakteristika na crnata magija, kako {to ja sfa}ala i ja sfa}a bilo koja avtenti~na tradicija.
|