Aleksandar Dugin: Novo Hiperborejsko otkrovenie
Darovite na svetot predcite
Mir~a Elijade i drugi nau~nici koi gi prou~uvale strukturite na arhai~nite veruvawa, podrobno ja analizirale logikata na takanare~enite <kargo-kultovi<, na melaneziskite religii so eshatolo{ki karakter koi gi ukinuvaat site prethodni religiozni pravila. Se zanimavaat glavno so doa|aweto na posebnoto <mesijansko< vreme vo koe, spored niv, }e bide dozvolen promiskuitet, beskrajna alkoholna ekstaza i mrzlivost, a toa bi bilo najaveno so <vra}aweto na mrtvite< od Amerika, vo ogromni brodovi, so race polni so podaroci. Prou~uvaweto na ovie <kultovi< prete`no se sveduvalo na nivnata simvoli~ka pozadina, ne i na rudimentite na nesvesnite arhetipovi na zaboravenata sakralna geografija. Va`no e da se naglasi deka pripadnicite na <kargo-kultovite< imaat potpolno ambivalentno dr`ewe sprema sovremenite beli Amerikanci. Od edna strana, gi smetaat za uzurpatori na bogatstvata koi gi <sozdavaat< pretcite na samite domorodci i nivnite bogovi; od druga strana, istite tie pripadnici na spomnatite <kultovi< po~nuvaat da gi imitiraat Amerikancite vo nekoi oblici na nivnoto odnesuvawe, na~in na `ivot, naviki, stavovi. Izrazitiot uzurpatorskiot odnos na <Amerikancite< sprema <avtenti~noto `itelstvo na Zemjata na Mrtvite, verojatno, poslednite gi prinudil so niv da vospostavat neposreden kontakt. Voop{teno, kompleksot na <kargo-kultovite< go pretpostavuva skoroto doa|awe na <Zlatnoto vreme< i po~etokot na apsolutnoto izobilie koe }e gi nadmine site zamislivi razmeri.
Elijade upatuva na zaedni~kite elementi na site <kargo-kultovi<, ~ij scenario, so nezna~itelni varijacii, e ist i kaj afri~kite plemiwa, i kaj Hindusite, i kaj narodite na Okeanija... <Kargo-kultot< taka postanuva prili~no univerzalna eshatolo{ka sodr`ina, svojstvena na dlabinskite nesvesni strukturi, na izvesnoto primitivno sakralno znaewe koe po iljada godini se spu{tilo vo sferata na psihi~koto i rudimentiranoto. No, ne e te{ko da se pronajdat oblicite na ovaa ista sodr`ina i me|u civiliziranite narodi, kako na primer me|u Rusite. Nivniot specifi~en <kargo-kult<, vo boq{evi~ka varijanta, podrobno go opi{al dlabokoumniot ruski pisatel malku poznat na Zapad, Andrej Platonov, vo svojot roman ^evengur, prikaznata Jama za temel i drugi dela. Ponekoga{ se ima vpe~atok deka delata na Platonov se samo ilustracii na arhai~niot <kargo-kult<. Me|utoa, ako se vratime na kargo-kultovite na Melanezija, }e morame da dodademe deka ulogata na <Amerika< vo niv ne se iscrpuva so konvencionalnoto imenuvawe na dale~nata <zemja na belite lu|e<, tuku odgovara na popotpolna i popodrobna sakralno-geografska slika.
<Kargo-kultot< e u{te edna komponenta na <Zemjata na Mrtvite<, <Misti~nata Amerika<, Transatlantida. Avtohtonata svest na neamerikanskite teritorii - istrgnata od avtenti~nata, vertikalna eshatolo{ka perspektiva i so svoja izgubena vrednost - pravi sli~na zamena kako onaa koja se odviva vo samata amerikanska svest: duhovnoto se spu{ta vo materijalnoto, odandestranoto go sveduva na odovdestranoto. Samo toa, i ni{to drugo, go objasnuva slo`eniot stav na azijskite, afri~kite, avstraliskite i delumno evropskite narodi i etni~ki sobori sprema <amerikanizmot< i negovite pobornici. Od druga strana, <amerikanistite< predizvikuvaat antipatija, odbojnost, `elba da se spre~i nivnoto vlijanie (ponekoga{, duri da se <razobli~at<, <istrgnat od vlast<, <ekspropriraat<...). No magiskoto prisustvo na <mrtvite pretci<, oli~eni vo Amerikancite, pretstavuva garancija na nivniot materijalen uspeh i predizvikuva nezgasliva `elba za imitacija. Interesno e deka sekoj ~ekor koj avtohtonite narodi go pravat kon aktivirawe na eshatolo{kiot kompleks na kargo-kultovite neumolivo predizvikuva <seksualna revolucija<. Nea ne ja sre}avame samo kaj ostrovjanite i <primitivnite< plemiwa, tuku i na nivo na potpolno <civiliziranite< dr`avi. Da gi navedeme primerite na pornografskiot <bum< vo Kina za vreme na ekonomskite reformi vo 80-tite godini (periodot na podobruvawe na odnosot so Amerika), boq{evi~kiot amoralizam vo 20-tite godini, <seksualnite revolucii< vo sovremenata prozapadno orientirana Indija... Isto taka, va`no e da se istakne deka cel spektar na kargo-kultizam izbiva i vo SSSR za vreme na <perestrojkata<, kade amerikanskiot faktor deluva nezdr`livo i magijski, sozdavaj}i parazitizam, slepo voshituvawe i eshatolo{ka nade` svojstvena za spomnatiot <kult<. No, vo isto vreme, toa ra|a i mra~no nasetuvawe deka Amerikancite se zbogatile na smetka na pretcite na drugite narodi (na primer, <ograbuvaj}i ja Rusija<), pa avtohtonite narodi moraat da im gi naplatat site tie ~uda na tehnikata i bleskavata rasko{ koi im pripa|aat na osnova na totemsko pravo. G. Xemal vo edna prilika ostroumno rekol deka <siroma{nata< domorodna krajnost na eshatolo{kata svest (Jama za temel na Platonov) to~no odgovara na <bogatata< krajnost na istiot kompleks: amerikanskiot son za <svetliot grad koj na gora stoi<. Bi mo`elo da se ka`e deka avtohtonite narodi vo svojot <kargo-kultisti~ki< zanos prakti~no ne sakaat da gi slu{nat pozitivnite, konstruktivni i racionalni pri~ini i argumenti, tuku pa|aat pod vlijanie na iljadagodi{ni nesvesni energii. Tie nesvesni energii se budat vo odredeni epohi kako odgovor na tajnite znaci koi im gi upatile dojdencite od <Zelenata Zemja< na Zapad.
Potvrdata na takvata podela na ulogite vo psevdoeshatolo{koto soo~uvawe na nesvesnoto na dvata kontinenta le`i vo interesniot fakt deka vo poslednite 100-150 godini vo site nezapadni oblasti na planetata najkarakteristi~na sostojba bila tokmu sostojbata na is~ekuvawe (~esto sledeno so frustracija i pret~uvstvo za nekakva katastrofa). Sostojba koja e poo~igledna kolku e narodot poarhai~en i pove}e nurnat vo sopstvenoto nesvesno. Istovremeno, toa ~uvstvo im e potpolno nepoznato na Amerikancite koi, naprotiv, glavno se zadovolni so aktuelnata sostojba na rabotite i bezgrani~no veruvaat vo progres i <sre}en kraj<. U{te pove}e, vo svojot sega{en komfor gi prepoznavaat perspektivite na negovoto beskrajno traewe, povrzano so uspehot na globalnoto {irewe na svoeto vlijanie i ispolnuvawe na svojata misija koja se gleda vo donesuvaweto na <vol{ebnite darovi< so posakuvanata amerikanska marka. Vo odreden moment, is~ekuvaweto i voznemirenosta na avtohtonite narodi se poistovetuva so amerikanskata <ponuda<, so koja sekoga{ odi amerikanskata samouverenost (ponekoga{ prosledena i so izvesen voen ili ekonomski pritisok na Amerika koja se gri`i za izvozot na svojot <spasonosen< model). Od toa nastanuvaat izvitopereni i protivre~ni kulturni i politi~ki oblici so upadlivo izrazeno kargo-kultisti~ko obele`je.
Potonuvaweto na Amerika
Razgleduvanite aspekti na sakralnata geografija na amerikanskiot kontinent vo vrska so aktuelnata geopoliti~ka stvarnost na SAD, bez somne`, bi mo`ele da bidat dopolneti so dodatni analizi na simvoli~niot i eshatolo{ki karakter. Me|utoa, smetavme deka najva`no be{e da ja izlo`ime onaa perspektiva koja bi gi osvetlila najprefinetite, najskrienite i najzlokobnite aspekti na spomnatiot problem. Bi sakale da istakneme u{te nekoi zabele`uvawa kako ovoj del na izlo`uvawe bi go donele do kraj i, voedno, da ne ostavime vpe~atok deka ne postoi ni{to treto von dvete krajnosti na la`nata geopoliti~ka eshatologija (kargo-kultizmot i amerikanizmot).
Prvo, nesvesnite arhetipovi, povrzani so vremenskata i prostornata struktura na sakralniot Kosmos, treba da se nabquduvaat vo svetlinata na vistinski ortodoksnata metafizi~ka Tradicija. Taa edinstvena e vo sostojba na rabotite da im go odredi vistinskoto mesto vo bo`estveniot poredok. I obratno, ostanuvaj}i na ramni{te na nesvesnoto, ovie arhetipovi, bidej}i mo}ni i delotvorni, sekoga{ mo`at da povle~at ne samo poedinci, tuku i celi nacii, rasi i civilizacii kon nepredvidlivi i kobni posledici. Parafraziraj}i ja poznatata izreka, bi mo`ele da re~eme deka <patot do pekolot e poplo~en so nesvesni arhetipovi<. I toa e to~no kako vo slu~ajot na pobornicite na <kargo-kultovite<, taka i vo slu~ajot na <amerikanistite<. No za da se sfati metafizi~kata Tradicija, sposobna so eden zrak na Bo`estvena Promisla da gi prosvetli bezdnite na psihi~koto, treba da se smogne snaga za duhoven i intelektualen podvig nepoznat vo na{ite priliki. Samo taka od sebe mo`eme da ja otfrlime jamkata na nevtemelenite dogmi na materijalisti~koto i profanoto mislewe, svojstveno za pove}eto na{i sovremenici, a istovremeno da ne padneme vo haosot na okultizmot ili neospiritualizmot. Najdobar i edinstven pat kon taa cel e prifa}aweto na tradicionalnata religija i re{enost so intelektualna, ritualna i duhovna praksa da se prodre vo nejzinite skrieni, ezoteriski aspekti, vo nejzinite tajni. Vo toa, bez somne`, najdragocena pomo{ }e ni pru`at delata na sovremenite tradicionalisti, na prvo mesto deloto na Rene Genon.
Samata vosredoto~enost na potpolno verodostoen, apsolutno religiozen i ~isto metafizi~ki pristap }e ne izvede nadvor od dosegot na opasnite i mra~ni energii na sovremeniot apokalipti~en svet.
Vtoro, treba da se ima vo predvid deka na religiozen plan samo dve tradicii najmalku se podlo`ni na vlijanieto na <Zelenata Zemja<. Stanuva zbor za verodostojnoto hristijanstvo (protestantizmot, pravoslavniot i katoli~ki modernizam i sektite, se razbira, tuka ne pripa|aat) i verodostojniot islam koj, pokraj toa, e mnogu postabilen na geopoliti~ki plan. Vo sekoj slu~aj, metafizi~kata i vertikalna usmerenost na ovie dve religii, pod uslov da se oslobodat od site sovremeni primesi i arhai~ni asocijacii, se dovolen zalog na nivnata duhovna avtenti~nost. Me|utoa, potrebno e obete religii da gi pojasnat svoite geopoliti~ki aspekti (vo islamot toa e o~igledno, vo hristijanstvoto ne) i jasno da ja istaknat nivnata nespoivost so dijalektikata na celiot spektar na odnosi pome|u <Zemjata na Mrtvite< i nejzinite kargo-kultisti~ki slugi ili oponenti.
I treto, neophodno e da se formulira ~isto geopoliti~ki, vonreligiozen koncept na <evroaziski blok< (Kontinentalblok, kako {to nekoga{ se zboruva{e). Blok koj evroaziskite narodi i dr`avi bi gi soedinil vo nezavisen kompleks, tu| na arhai~nata i karikaturalno-eshatolo{ka paradigma koja denes e nametnata na celiot svet. Poradi faktot deka socijalisti~kiot sistem e sramnet za site vremiwa, re`imot koj vladee vo ovaa ili onaa zemja pove}e ne e od presudna va`nost. Na globalen plan mnogu e pova`en stavot na sekoja dr`ava i sekoj narod sprema <voskresnatata Atlantida< i nejzinata misija. Zatoa konceptot na etnosot Evroazija ili evroazijski zaedni~ki dom - so izrazito antiatlanska usmerenost vo pravec na vra}awe na sopstvenite, materijalni, ekonomski, religiozni i duhovni upori{ta - vo ovoj moment ne e utopiski, naluni~av ili apstrakten potfat kako {to bi mo`elo da izgleda. Zar verata vo <mrtvite pretci - tvorcite na koka-kolata< e porealna i poobjektivna? A {to se odnesuva do amerikanskiot kontinent, periodot na negovata ekspanzija, na osnova na odredeni cikli~ni zakonitosti, }e bide napnat, buren, poln so zagri`uva~ki nastani i potresi, no isklu~itelno kratok. Erata na <Vodolijata< (~ij po~etok misticite na <Noviot Erusalim< pobrzaa da go proglasat) se u{te ne nastapila, no navistina }e nastapi. Nejziniot po~etok }e bide najaven so seriozni geografski kataklizmi. Koj znae, ne ja ~eka li mo`ebi <Zelenata Zemja< Amerika istata sudbina kako {to vo damnina ja sna{la eden drug kontinent koj isto taka, se nao|al vo Atlantikot?
RUSIJA - SON^EVA DEVICA
Hiperborejskata Dakija i dvata kruga na civilizacijata
Vo prethodnite poglavija zboruvavme za sakralnata geografija na Rusija kako Evroazijska Imperija koja gi {irela svoite granici, vodena od prastarata imperijska logika - od istata onaa logika koja go pridvi`ila Xingis-kan, Hunite, Skitite i mo`ebi mnogu drugi postari graditeli na imperijata. Sega }e razgledame nekoi aspekti na vistinski ruskata, slovenska Rusija, Rusija-Gardarika (kako {to ja narekle nejzinite severni skadinavski sosedi). To est, Rusija vo nejzinite evropski granici od Karpatite do Ural.
Kako pojdovna to~ka na na{eto istra`uvawe }e gi zememe isklu~itelno interesnite podatoci za sakralnata geografija na najju`nata (poto~no, jugozapadna) oblast Gardarika (Galicko kne`evstvo). Podatocite sobrani vo knigata Hiperborejska Dakija na romanskiot tradicionalisti~ki avtor so genonovska orientacija Getikus (Vasilij Lovinesku). Vo ovoj trud avtorot, na osnova na sakralnata toponimika i dlabokata analiza na romanskiot folklor, ubedlivo doka`uva deka drevna Dakija (sovremena Romanija-Moldavija) nekoga{ bila sve{ten centar na hiperborejskata tradicija. Centar vtorostepen vo odnos na polarnata Hiperboreja, no sepak mnogu poprimordijalen od drugite, posredni~ki duhovni centri na tradicionalnite civilizacii. Spored na{eto mislewe, tezata za <Hiperborejskata Dakija< izgleda sosema ubedlivo. Poradi toa posebno }e se zadr`ime na misteriite na deltata na Dunav, koja, spored Getikus, bila edno od glavnite svetili{ta na hiperborejskiot Apolon, Bo`estveniot Princip na najprimordijalnata Tradicija.
Avtorot na Hiperborejska Dakija istaknuva edna osobena posebnost na deltata na Dunav i nejziniot kulten centar. Rekata se vleva vo Crno more na 45-ta paralela, to est na pojasot koj ja deli severnata polutopka na dva dela. Na toj na~in, kultniot centar na Apolon vo Dakija za cela ju`na polovina na severnata polutopka - na koja i nastanala civilizacijata poznata na sovremenite istori~ari - se nao|al na to~kata na krajniot sever. Da spomeneme deka 45-ta paralela, voop{to igra isklu~itelno va`na uloga vo celata Evroazija i na krajniot Zapad. Vo Francija pribli`no na ista {irina se nao|aat dva najva`ni sve{teni centri: Lion (gradot Luga - centar na geografskata spirala na druidite koj Luj [arpantje go prou~il vo svojata kniga Giganti i tajnata na potekloto), i Grenobl (<Zemjata na Dofenite<, ~ij son~ev hiperborejski simvolizam e istra`uvan vo knigata Zemjata na Dofenite na Severen Bafroa i Gi Beatris, u~enici na E`en Kanselje). Istovremeno na krajniot istok, vo Mongolija, pribli`no na ista {irina se nao|a sve{teniot centar na imperijata na Xingis-kan (gradot Urga). Osven toa, interesno e {to granicite na Ruskata Imperija, isto taka, pove}e ili pomalku, ja pratele ovaa paralela na ogromni rastojanija, opi{uvaj}i linija okolu nea nalik na sinusoida, spu{taj}i se sprema jug na Kavkaz, vo Kazahstan i vo planinata Pamir, i podignuvaj}i se sprema sever vo jugoisto~en Sibir, na Altaj i dol` rekata Amur. No osven ovaa va`na paralela na koja se nao|al kultniot Apolonov centar na <Hiperborejskata Dakija<, za nas, isto taka, isklu~itelno e va`na dol`inata na ova mesto - 30 stepeni isto~na dol`ina. Mo`e da se ka`e deka ovoj meridijan vo svojot severen del kako da pretstavuva oska na raseluvawe na Slovenite: zapadno od nea se Poljacite, ^esite, Slovencite, Srbite, Hrvatite, Ukraincite, Belorusite, a isto~no od nea Velikorusite. Taka, osven <krajnata severna< polo`ba na <Hiperborejskata Dakija< vo odnos na sredozemniot svet, mo`e da se nabquduva i nejzinata krajna ju`na polo`ba, no sega vo odnos na slovensko-balto-skadinavskiot svet, to est vo odnos na Rusija-Gadarika. Utokata na Dunav vsu{nost, sekoga{ i bila ju`nata sakralno-geografska to~ka na severniot pritisok na vkupnata <masa< na slovensko-ruskiot svet. Interesno e toa {to nekoga{ <Hiperborejskata Dakija< vleguvala vo sostav na Rusija kako <Galicko kne`estvo< - najju`no rusko kne`evstvo.
Na osnova na spomenatite razmisluvawa mo`e da se sozdade izvesna dualna sakralno-geografska slika vo koja <Hiperborejskata Dakija< na Getikus slu`i kako zaedni~ka to~ka na dva kruga koi stojat eden nasproti drug: ju`en, sredozemen i severen, <gardarikanski<, slovensko-ruski (zaedno so balti~kite i skadinavskite elementi). Ovie krugovi uslovno mo`at da se rasporedat na na{iot 30 meridijan isto~na dol`ina, odnosno pod i nad utokata na Dunav. Kako to~ka, sprotivna vo odnos na deltata na Dunav na 30 stepeni isto~na dol`ina najlogi~no bi bilo da se zeme presekot na toj meridijan so severniot polaren krug <gore< i so Rakovata obratnica <dolu<. Za{to, ovie pojasi, od druga strana, na priroden na~in ja obele`uvaat 1/4¼od dol`inata na meridijanot od Severniot pol do ekvatorot, to est, go delat rastojanieto od <Hiperborejskata Dakija< do Severniot pol i ekvatorot u{te edna{ na polovina. Zna~i, }e dobieme dva kruga: severen so sredi{te nedaleku od ruskiot grad Velika Luka (ovde povtorno treba da se prisetime na trudot na [arpantje Gigantite i tajnata na potekloto, bidej}i toj tuka podrobno ja razgleduva ulogata na <bogot< Luga vo sakralnata geografija na druidite, a ruskiot zbor <luka<, re~en zavoj, i keltskiot zbor <Lug< se fonetski sli~ni), i ju`en - so sredi{te vo Sredozemnoto more, vo to~ka ednakvo oddale~ena kako od Kipar i Krit, taka i od deltata Nil i ju`noto krajbre`ie na Anatolija.
Kako potvrda na sakralnata osnovanost na dobienata slika mo`e da se navede u{te eden va`en dokaz: srednovekovnite skadinavski geografski karti koi ja odrazuvale sakralnata slika na svetot. Ovie karti, koi po pravilo pretstavuvaat krugovi, kade kontinentite ne se prika`uvani, tuku se simvoli~no prika`uvani so soodvetni natpisi, mnogu ~esto imaat grafi~ki znak koj se povtoruva. Natpisite na kartata objasnuvaat deka toj znak gi simvolizira mestata na koi se nao|aat trite vodeni prostori: na dvete sve{teni reki - Tanais (Dwepar) i Geon (Nil) - i na Sredozemnoto more zaedno so Crnoto i Mramornoto more koi so nego se povrzani. No, va`no e da se spomene deka Tanais-Dwepar i Geon-Nil fakti~ki te~at glavno po 30-ot meridijan isto~na dol`ina: edniot od sever sprema jug (Dwepar), drugiot od jug kon sever (Nil). Ovoj paralelizam na dvete najgolemi sakralni reki gi pru`a site pri~ini za teorijata za dvata kruga na civilizacijata.
Ovde treba da se potsetime i na poznatite soop{tuvawa za toa kako Hiperborejcite gi ispratile darovite vo hramot na Apolon na ostrovot Delos: Delos mo`e pribli`no da se odredi kako ju`na granica na vlijanieto na severnata hiperborejska civilizacija, do kade {to dopirale duhovnite vlijanija od severniot krug. Osven toa, isto taka treba da se spomene <}ilibarskiot pat<, podocna <pat od Varjazite do Grcite< od Baltik vo Grcija. Preku nego severnite narodi go izvezuvale zagado~noto <zlato od Sever< koe podocna se izedna~uvalo so }ilibarot (jantarot), {to prvobitno zna~elo ~ista inicijaciska i ezoteri~na rabota. Na toj na~in, <hiperborejski< bil celiot severen krug, celata <Gadarika<, i polarniot simvolizam navistina vo toponimikata na Rusija obiluva, vo imiwata na ruskite gradovi i slovenskite narodi. Vo zborovite <Polska< (zemja), <Poqani< (slovenski narod), <Polock< (grad vo Rusija), vo varijaciite <Bor< (grad) i.t.n., se ~uva apoloniskiot polaren koren POL, APOLLO – POLUS koj po zakonite na sakralnata lingvistika e istoveten so korenot BOR vo gr~kiot zbor <Boreja - Sever< (v. R. Genon, Kralot na svetot, Tradicionalnite oblici i kosmi~ki ciklusi; H. Virt: Poteklo na ~ove{tvoto). Osven toa, karakteristi~no e postoeweto na toponimite so osnova <MUR<. Na primer, gradot Murom, {to, spored Virt, svedo~i za vrskata so primordijalniot kulten centar Mo-Uru. Najposle morame da go spomeneme eden od najgolemite staroruski gradovi - Tulu, ~ie ime e istovetno so hiperborejskata Tula (Tule). Voo~livo e deka duri i vo najnoviot grb na ovoj grad se sre}avame so hieroglifot na hiperborejskata osmokraka yvezda, iako stilizirana vo uprosten utilitaren klu~, vo soglasnost so proizvodstvoto na oru`je - glavnata stopanska dejnost na gradot. Interesen e sledniot detal: ~ekan~iwata na grbot se zlatni, a topovskata cevka i me~evite se srebreni, {to odgovara na simvolizmot na Golemite Misterii - vertikalnata oska, dva ~ekani, zlatoto, i Malite Misterii - horizontalnata oska i spojnite oski, topovskata cevka i me~evite, srebroto.
Osven toponimikata, mno{tvo drugi aspekti, isto taka, pretstavuvaat dokaz deka Gardarika-Rusija, kako i balti~ko-germanskite zemji koi so nea se grani~at, bila sredi{te na osobena sakralna geografska energija. Na nejzinite tragi naiduvame vo mesniot folklor, vo mitovite, vo osobenostite na tolkuvaweto na hristijanstvoto vo son~eviot, svetlosen i herojski klu~. Ovde treba da se spomene deka prvite ruski pravoslavni svetiteli bile Boris i Gqeb, bra}a i knezovi; imeto na prviot, spored slovenskata <nirukta<1, ima izrazito apolonski, hiperborejski karakter: Bor, varijanta na Boreja i bogot Apolon. Osven toa, vo soglasnost so ovaa <narodna< etimologija, tokmu sakralno-lingvisti~ka, treba da se gleda i ruskiot bo`i}en obred na jadewe na prase, ~ij slovenski koren <brav< (borov) ja so~uval jasnata fonetska srodnost so imeto na severnata polarna zemja vo hinduizmot - Varahi (<Zemjata na Veparot<). Ovaa vrska na Bo`i} - zimskata kratkodnevnica - so <Boreja< e o~igledna i vo ikonopisniot kanon na likovite na Boris i Gqeb koj, isto taka, o~igledno imaat novogodi{en karakter: Boris sekoga{ se prika`uva postar, <star<, {to go istaknuva i postoeweto na bradata (ruskiot zbor <brada< isto taka zvu~i <hiperborejski<2), a Gqeb pomlad, <mlad<, bez brada. Vsu{nost, obata sveti bra}a se simvoli na Stara i Nova godina, soedineti so pravoslaven kanon kako znak na <Zimska kratkodnevnica<.
Vo sekoj slu~aj, <Hiperborejskata Dakija< pretstavuvala ju`na granica na hiperborejskata Gardarika-Rusija, vo sebe sosredoto~uvaj}i ja sakralnata energija na Severot i hiperborejskata mitolo{ka son~eva tema. Me|utoa, nejzinata sredi{na polo`ba pome|u dvata kruga navistina i dava osobena funkcija vo <sakralniot domostroj< i delumno ja objasnuva postojanosta na hiperborejskata linija tokmu na romanskoto tlo. Vo odnos na ju`niot krug, <egipetskiot<, ulogata na <Hiperborejskata Dakija<, e u{te posilna, na smetka na faktot na postoewe na severniot krug. Bidej}i, vo ovoj slu~aj, taa se istaknuva kako rezervoar na sakralno-geografskiot impuls koj te`enee kon ovaa to~ka, dvi`ej}i se po drevniot <}ilibarski pat< - po patot po koj odelo <zlatoto na Severot<.
Sakralniot krug na Gardarika
Sega }e go razgledame samiot Severen Krug - ili Gardarika - i osobenostite na negovata sakralno-geografska kompozicija. Ovoj krug logi~no mora da ima kvalitativna struktura, a poradi nu`nata analogija negoviot sakralen prostor, isto taka, mora da odgovara i na vremenskiot ciklus. O~igledno e deka najjasniot najjasen i najvpe~atliv vremenski ciklus e onoj godi{niot. Taka, Ruskiot Krug na prostorot na Isto~na Evropa ima svoi sezonski korelati. Vedna{ se zabele`uva deka toj krug e ograni~en so dve vodeni povr{ini, od sever i od jug. Izrazita e simvoli~nosta na nazivite na tie vodi: na sever Belo more, na jug Crno more. Pri toa, severot vo mitolo{kite prikazni na ruskite predanija (i voop{to slovenskite) poseduva pozitivna, svetlosna, son~eva oboenost; jugot, naprotiv, ima negativna i nepovolna konotacija. Toa se odrazuvalo i vo ruskata istorija: pove}eto sudiri koi Rusite gi imale vo minatoto bile tokmu so `itelite na ju`nite stepi - Alanite, Hunite, Polovcite, Hazarite, Tatarite... Na sever, pak, naj~estvo vladeel mir. Poa|aj}i od ovie karakteristiki, logi~no e da se izedna~i severot na na{iot krug - Belo more - so letoto, a jugot - Crno more - so zimata. Pri toa, va`no e da se istakne deka vo vakov vzaemen odnos ne se zemaat predvid klimatskite, tuku <svetlosnite< analogii, <duhovnite<, svojstveni na vistinskata hiperborejska tradicija. Istokot, kako i sekoga{, se izedna~uva so prolet, zapadot so esen.
Ovde isto taka, bi trebalo da se potsetime i na gr~kiot mit za ra|aweto na Apolon od bo`icata Leta, na latinski Latone. Spored predanieto, ostrovot na koj se slu~ilo toa se nao|a na dale~niot sever. Ne mo`eme da ne ja zabele`ime fonetskata istovetnost na bo`icata Leta (Leto) so ruskiot zbor <leto< koj, osven godi{no vreme, isto taka, zna~i i cela godina, cel godi{en ciklus.
Vra}aj}i se na ruskite mitovi i legendi, mo`eme da ja zabele`ime slednata osobenost: bajkite na ruskiot Sever obiluvaat so spomnuvawe na eleni i ko{uti. Vo edno predanie se veli kako ponekoga{ na Sever od oblacite nebesni <pa|aat elen~iwa<, <srn~iwa<. Elenite ili losovite pretstavuvaat glaven motiv na starite ruski vezovi, i toa re~isi sekoga{ vo ovaa ili onaa vrska so Severot i letoto. Elenot (lososot) e sve{ten simvol na severnata polovina na <ruskiot krug< na Gardarika. Se doveduva vo vrska so Sonceto, Svetlinata, Neboto, Dobroto. Ovde mo`e da se povle~e paralela so nordijskite koreni na Virt il, ilu, ilx kako najstaro ime za <Boga< kaj severnite narodi, od kade {to toj koren podocna pre{ol kaj ju`nite, semitski plemiwa. Ruskite zborovi <elen< i <los< - kako i skadinavskite <elk< <elx< - sodr`at rudimenti na toj koren. Isto taka, va`no e deka vo runskiot krug na runite ilx se nao|a vo letniot julski sektor na <godinata<, i nejziniot izgled pretstavuva ideogram na elen ili elenski rogovi. Karakteristi~no e deka vo pravoslavniot liturgiski ciklus praznikot na svetiot prorok Ilija pa|a na 20 juli, a vo ruskata narodna svest prorok Ilija fakti~ki e poistoveten so nebesniot Svetlosen Princip - izvorot na Svetlinata i Vlagata3.
Zna~i, severot na Gardarika se nao|a vo znakot na son~eviot Elen-Los, Letoto i sredinata na letoto, letnata dolgodnevnica. Vo sprotivniot sektor, ju`nite oblasti na Rusija, vo soglasnost so toa treba da se nao|aat <zmiskite<, <zimskite-kratkodnevni~ki<, likovi, povrzani so Temninata, podzemniot svet, Haosot, htonskata stihija. I navistina, legendite i mitovite na jugot na Rusija ~esto se povrzani so Volkot, Zmijata, Pesot, Lamjata. Mnogu ~esto vo ukrainskite legendi Zmevot `ivee vo Crno more, od kade prezema napadi na naselbite na Rusite, graba ili bara kako danok devojki, gi rasipuva oranicite, i.t.n. Ponekoga{ Zmevot ednostavno se spojuva so Volkot, ra|aj}i takvi junaci kako {to e<Zmevot ognen Volk< na ju`nite Sloveni. Ruskite bogatiri obi~no se <spu{taat<, to est, se dvi`at sprema Jug za da gi pobedat htonskite <niski< su{testva i da go oslobodat narodot od nivnite ugnetuvawa. Tuka, isto taka, se poka`uva me|usebniot odnos na ruskata sakralna geografija i cikli~nata logika na godinata: Zmevot-Volk-Lamja e slika na mra~nite sili koi zime go goltaat sonceto i go zadr`uvaat da ne se dvi`i po svojot izlezen (kon gore), `ivotvoren pat sprema <vrvot na letoto<, sprema Severot. Zmevot ja graba devojkata koja ja simvolizira <Son~evata Devica<, no taa, blagodarenie na podvizite na bogatirite, e vratena - toa e edno od si`eata na ruskite bajki koe naj~esto se povtoruva. Patem, toa zmevobore~ko, apolonsko si`e go zabele`al vo sakralnata geografija na utokata na Dunav i Getikus vo Hiperborejska Dakija. Uka`al i na toa deka vo Crno more postoi ostrov koj se vika <Zmijski<, povrzan so kultniot kompleks na Apolon vo samata delta. Ova to~no zabele`uvawe potpolno e adekvatno i vo po{iroki razmeri - vo odnos na cela Rusija. Kako primer mo`e da se navede podvigot na ruskiot bogatir Iqa Muromec koj go oslobodil Kiev od Zmevot. Go pobedil, go vpregnal vo plug i, izoruvaj}i ja taka celata Kijevska zemja se do Crno more (od {to se do denes ostanale <zmijskite zemjeni nasipi< vo Ukraina), go potopil vo moreto4.
Isto taka, treba da se istaknat i ~isto hiperborejskite detali od si`eto za Iqa Muromec. Prvo, samoto negovo ime mo`e da bide arhai~en supstrat na <bogot< Ila od primordijalniot centar Mo-Uru. Vtoro, vo legendata se veli deka bogatirot se rodil vo seloto Kara~arovo, {to neobi~no ne potsetuva na budisti~kata <Kala~akra< - u~ewe za <ciklusot< i <spasenieto<, povrzano so [ambal i pojavata na desetiot Avatar, Kalkij. Treto, va`en e podatokot deka junakot do 30-tata godina <sedel doma<, {to mo`e da ja simvolizira nepodvi`nosta na Polot. Zna~i, nekoga{ nepodvi`niot Iqa Muromec (<Il od Mo-Ura<) koj prestojuva vo Kara~arovo (<Kala-~akra< - bukvalno <Trkalo na vremeto<) re{ava da ja napu{ti svojata sredi{na polo`ba (ruskiot grad Murom navistina se nao|a vo sredniot del na na{iot Ruski krug) i da trgne na Jug (da se <projavi<, <stapi vo sferata na promenata<), kade go pobeduva Zmevot (ponekoga{ Slavejot-Razbojnik koj go ubiva so svire`5), Haosot, i vospostavuva sakralen poredok - Prolet i Leto.
Ovoj <avatari~ki< i <zimsko-kratkodnevni~ki< aspekt na bogatirskata misija ~esto vo drugi legendi se opi{uva kako <bitka na bogatirot so zmevot na Kalinoviot most<. <Kalinoviot most<, isto taka, poka`uva zaprepastuva~ka sli~nost so imeto na hinduisti~kata bo`ica Kali, bo`ica na raspa|aweto i smrtta, kako i ladnotijata (ind. Kali - germansko Kalt - rusko Holod6 - vodat poteklo od ist indoevropski koren). Od ist koren poteknuva i ruskiot zbor <kolqada<, <kolqadki<7 - obred i glaven lik na zimskite koledarski povorki. Bitkata na <Kalinoviot most< ili bitkata so <Kalin-carot< ja ozna~uva novogodi{nata misterija na pominuvawe na sonceto niz najniskata to~ka na svojot godi{en ciklus, pominuvawe niz centarot na Mrakot, Ladnotijata, Smrtta - niz carstvoto Kali, carstvoto na dolniot Jug.
Da ja spomeneme ovde i legendata za nalo`ni{tvoto na gr~kiot Herakle so `enata-zmija, praroditelkata na prvite skitski vladeteli. Spored mitot, taa `iveela vo carstvoto koe se nao|alo na utokata na Dwepar, kade gi ~uvala sokrienite bogatstva. No utokata na Dwepar i e to~ka na krajniot Jug za sakralnata ruska kosmografija!
Isto taka, interesno e da se istakne temata na ju`niot Volk. Volkot e simvoli~en sinonim na Zmevot. Toj zime go golta sonceto, spored nordijskite mitovi, toj ja krade Svetlinata na Svetot i stapuva vo bitka so <avatari~niot< bogatir. Zemaj}i gi vo predvid na{ite cikli~ni i prostorni sporedbi, patem mo`eme da re{ime edna od zagatkite koi gi zbunuvaat umovite na mnogu <demonolozi<. Rabotata e vo toa {to pove}e pati istaknuvaniot fakt deka prikaznite za vampirite imaat jasni granici na ra{irenost i re~isi edinstven centar vo koj se javuvaat: Transilvanija. Ottuka se pro{irile po cela Isto~na Evropa, vo pogolema ili pomala mera zadr`uvaj}i gi izvornite <romanski< crti. Vo staroslovenskiot jazik zborot <vampir< imal {iroko rasprostranet sinonim <vurdalak< ili <vukodlak<. Ovoj zbor prvobitno zna~el <~ovekovolk<, <~ovek koj mo`e da se pretvora vo volk<. Toj lik bil simvol na zimskata kratkodnevnica (zatoa za vreme na kolede maskirani lu|e se oblekuvaat vo vol~ji ko`i!), volk koj go progoltal sonceto, koj go ubil sonceto. No posle toa, sonceto povtorno voskresnuva i po~nuva da svetli. ^esto kaj arhai~nite narodi mo`e da se zabele`i stopuvawe na dve (ponekoga{ sprotivni!) simvoli~ni figuri vo edna, so {to se sozdavaat me{ani likovi. Istovremeno, sekoj simvol ve}e sam po sebe mo`e da ima dva sprotivni aspekti. Zatoa, na primer, i samiot Apolon se narekuva <pokrovitel na volcite<, tie volci, ne gubej}i go svoeto <zimsko-kratkodnevni~ko< svojstvo, mo`at da igraat uloga i kako <izvori na sonceto<, <`ivotvorna temnina<. Takov e slu~ajot vo istorijata na Rim ili kaj turkskite narodi. Zna~i, vampirot e figura povrzana so ubivawe na sonceto, lapnuvawe na sonceto, ispivawe na negovata krv (son~evata svetlina) - temninata ja vpiva svetlinata, posle koe ne{to sledi voskresenieto. Iznenaduva~ki e toa {to legendite za vampirite (Drakula - Drakon) nastanale tokmu na zapad od deltata na Dunav, to est, zapadno od to~kata na zimskata kratkodnevnica na sakralniot ruski krug, vo najmra~niot i najstra{en sektor za vreme na son~evoto dvi`ewe nadolu (son~evoto sleguvawe). Karakteristi~no e deka sprema istok od taa najju`na to~ka na Gardarika simvolizmot na Volkot i Pesot, iako i ponatamu e prili~no rasprostranet, sepak se povlekuva pred likot na Sokolot, skitskiot sokol. Bidej}i sonceto, pominuvaj}i ja svojata kriti~na to~ka, tuka po~nuva da se izdignuva kon nebesata na Letoto i Severot, sprema vrvot na Nebesniot Elen.
I najposle, poslednata sakralna li~nost, tesno povrzana so Jugot i zimskata kratkodnevnica, e pro~uenata Baba-Jaga od ruskite bajki. Toa e zlokobna starica-vol{ebnica koja `ivee vo {umata vo ku}i~ka na koko{kini noze.
1 Nirukta - hinduisti~ki princip na sakralna lingvistika koja ne ja zema vo predvid etimologijata na zborovite, tuku nivnata srodnost so mantri~kite fonemi. Nirukta vo mnogu ne{ta e analogna na odredeni operacii od evrejskata kabala (vidi: R. Genon, Tradicionalni oblici i kosmi~ki ciklusi).
2 Ottuka poteknuva ruskiot obi~aj na zadol`itelno nosewe na brada, spored koj <son~evoto< lice na ma`ot se razlikuva od <mese~evoto< lice na `enata koe samo e polu-<osvetleno< so zraci-vlakna - Prim. av.
3 Vo Novgorod postoele dve crkvi na sv. prorok Ilija, pod naziv Ilija Suv i Ilija Mokar. Ovde, patem, treba da se setime na tradicionalnite simvoli~ni idei deka sonceto ne upravuva samo so toplinata (svetlinata), tuku i so do`dot (vlagata). Toa vo tradicionalnoto likovno prika`uvawe na sonceto se izrazuvalo taka {to sonceto imalo dva tipa na zraci: pravi i branovidni - pravite se svetlina, toplina, a branovidnite voda, do`d. Vsu{nost, i samiot zbor <sonce< vo svojot sostav go ima istiot koren il. Isto taka, interesno e da se zabele`i deka praznikot na ruskiot pravoslaven svetec prorok Ilija se pa|a na ist datum kako i paganskiot praznik na Perun, Bogot Gromovnik. Vo toj slu~aj runata ilx mo`e da se sfati kako hieroglif na <strelite na Perun< i molwi - prim prev.
4 Ponekoga{ ovoj podvig go ostvaruvaat i drugi bogatiri: Nikita Ko`emjaka, Kozma i Damjan, a vo nekoi varijanti duri i Boris i Gqeb - prim. av.
5 Vo nekoi oblasti na Rusija se so~uval obredot na duvawe vo mala svirka za vreme na zimskata kratkodnevnica (<praznicite me|u Bo`i} i Bogojavlenie<) ili na pogrebniot obred - to est, vo momentot koga ~ovekot ja dostignuva <zimskata kratkodnevnica< na svojot `ivot - prim. av.
6 Ruskiot zbor <holod<(ladnotija, studenilo) poteknuva od praslovenskiot koren hold.
7 <Kolede<, <koledarski pesni<.
|