HEROJOT NA NA[ETO VREME

Trkalezna masa

HEROJOT NA NA[ETO VREME

Filmovite "Brat-1" i "Brat-2", koi gi snimi re`iserot Aleksej Balabanov, stanaa povod za burni raspravi po vesnicite i na Internet. Se ~ini li obrazot na Danil Bagrov, sozdaden od Sergej Bodrov, verodostoen odraz na ideite, nade`ite i streme`ite na dene{noto mlado pokolenie? Zo{to iljada lu|e, me|u niv, i posetitelite na gostinskata kniga na sajtot na filmot, vo Danil gledaat obrazec za podra`avawe i sakaat da imaat takov drugar, brat, sin ili ma`?

U~esnici:

Sergej Bodrov - glumec, novinar
\akon Andrej Kuraev - profesor na Pravoslavniot Sveto-Tihonovski bogoslovski institut
Ilja Strelec - psiholog
Georgij Kazancev - student na MGIMO
Aleksej Zaharov - direktor na kompanijata "Triumvirat Development"
Vladimir Legojda - glavniot redaktor na internet-proektot "Umnici i Umniki", soredaktor na ~asopisot "Foma"
Zara Migranjan - redaktor na internet-proektot "Umnici i Umniki"
Sergej Verejkin - redaktor na internet-proektot "Umnici i Umniki"

DA SE POBEDI HOLIVUD SO NEGOVOTO ORU@JE

Otec Andrej:
Za po~etok bi sakal da ja zabele`am "holivudskosta" na ovoj film. Bidej}i stilot, idealot i na~in na vospriemawe na `ivotot, reakcijata na pote{kotiite, koi vo nego se predlo`uvaat - se toa e ~isto holivudski, amerikanski model.
Na jazikot na bogoslovieto toa se narekuva "misionerska inkulturacija". Da re~eme, koga jas }e pojdam vo Kina, toga{ namesto "Na po~etokot be{e slovoto..." }e re~am "Na po~etokot be{e tao...", no toa seedno ne }e bide propoved na taoizmot, a propoved na hristijanstvoto. Taka ete, so filmot "Brat" mene mi se ~ini ista taa rabota: toa e propoved na amerikanizmot, no na ruski jazik.
Vo ovaa smisla toj, mo`ebi, stanuva u{te poopasna, otkolku nekoj redoven film so [varceneger. Ako toa be{e obi~en film me|u ostanatite, ne }e reagirav vaka na toa. No ete koga ~ovek se obiduva da pretstavi deka toa e izlezot od na{ata kriza, deka toa e idninata na Rusija, koga od ovoj film ja ekstrahiraat nacionalnata ideja, mi se ~ini, toa ve}e e premnogu.
S. Verejkin:
[to mislite, se toa proizleguva od sozdava~ite na filmot ili se ra|a nekade vo op{testvoto, okolu filmot, a potoa se primenuva neposredno na slika?
Otec Andrej:
Mi se ~ini deka sepak, toa proizleguva od avtorite. Vo filmot ima eden detal koj, kolku i toa da ni izgleda ~udno, go pravi blizok na ikonata. Razlikata na ikonata od slikata se sostoi vo toa {to ikonata ne pretendira da sozdade zatvoren svet, svoj prostor. Principot na obratna perspektiva vo ikonata pretpostavuva, ikonata da se "izleva" vo tvojata soba, vo tvojot `ivot. Taa ne e oddelena od tebe so ramka, taa ottuka vleguva vo tebe.
Ili drug primer: spektaklite na Teatarot na Taganka vo sedumdesetite godini, koga akterite zapo~nuvale so gluma vo holot ili duri pri vlezot vo teatarot i lu|eto se u{te ne sfa}ale deka spektaklot zapo~nal.
Filmot "Brat" ima mnogu dolgi titli. Pri toa, paralelno ve}e odi dejstvoto. To est, filmot kako da zapo~nuva, a kako i da ne zapo~nuva.
Osven toa, se naglasuva bliskosta na prezimeto na ispolnuva~ot i glavniot heroj, red na heroi ednostavno dejstvuvaat pod svoite realni imiwa - se toa zboruva deka filmot od samiot po~etok e namenet da gi izbri{e granicite me|u ekranot i `ivotot.
V. Legojda:
Mene mi se ~ini deka vtoriot film e mnogu pove}e amerikanski od prviot. Od moja to~ka na gledawe, prviot film e mnogu povistinit. (Podgotven sum da ka`am deka, ete toa e herojot na na{eto vreme, no ne od to~ka na gledawe na idealot, kakov toj treba da bide, a od to~ka na gledawe na realnosta. Ako postojat heroi, toga{ tie se takvi, a dali e toa dobro ili lo{o - toa ve}e e drugo pra{awe)".
Vo prviot "Brat", spored moeto gledi{te, nema nekoja posebna "holivudskost". Setete se: na krajot Danil mu prostuva na bratot i govori: "Dobro, dobro, brat... De, de... A parite, kade se?" I ovde nema ni{to holivudsko, zatoa {to Danil ne e heroj-obrazec-za-site-televiziski gleda~i, koj zlobno site bi gi prostrelal i bi vospostavil pravednost. Toj ne vospostavuva pravda, a na bratot mu pomaga...
Otec Andrej:
Spored logikata na filmot, toa i e vospostavuvawe na pravda. Vo tek na celiot film Danil ja vr{i rabotata za bratot. I zatoa toj gi zema zarabotenite pari. Spored logikata na samiot film, toa e pravedno. Postoi masa na holivudski filmovi, kade nie gledame sli~en kraj: na primer, detektivot izleguva od policijata, karaj}i se so svoite i ubivaj}i gi site mafiozi, no pri toa go nosi kuferot so pari, koi gi odzemal od mafijata.
V. Legojda:
Ne, amerikanski - toa e "Suroviot Voker", kade ednozna~no pozitivniot heroj na ^ak Noris ja ispolnuva ne samo funkcijata na stra`a na poredokot, no i funkcijata na pedagot i sve{tenik, i.t.n. Taka ete, vo vtoriot film Danil navistina stanuva isto takov bezuslovno pozitiven heroj, dodeka prviot film e mnogu poblizok do realniot `ivot, a ne do "fabrikata za soni{ta". Do `ivotot koj poka`uva, deka tie deca, koi se vratile od ^e~enija, se moralno upropasteni... I na okolinata tie, vo osnova, i nosat stradawe, duri i ne sakaj}i go toa.
S. Bodrov:
Male~ok komentar na temata "holivudskost" na filmot. Mi se ~ini deka ovoj "vozvraten udar" po Holivud - ne e kulturen, ne e intelektualen, a emocionalen. Tehnikata na ovoj udar vo nekoj stepen navistina e amerikanska. No idejata, a poto~no, emocionalnata boja na ona {to avtorite sakale da go ka`at, imala namera da bide potpolno patriotska i nacionalna. Mo`ebi, dobro e toa {to ovoj emocionalen udar so "na{a" boja sepak be{e nanesen. [to se odnesuva do jazikot na filmot, so koj nie se polzuvame... Gleda~ot naviknal na amerikanskiot film, na toj jazik, na taa shema. Vidlivo e, nie ve}e potsvesno zapo~nuvame da govorime na ovoj jazik.

SISTEM NA VREDNOSTI

Otec Andrej:
Sergej, za mene ovde ne stanuva zbor za stilistika, ili za jazik, a za sistem na vrednosti, koj kako rezultat ostanuva vo soznanieto na gleda~ot. Jas, za razlika od vas, ne gi znam sozdava~ite na filmot. Podgotven sum so vas da se soglasam, deka subjektivno tie sakale da napravat film, koj }e bide usmeren na nacionalnoto budewe na Rusija. No ako filmot navistina ima dolg odglas vo istorijata, makar i nekolku godini, toa }e bide odglas na amerikanizacijata. Kako rezultat }e bidat sozdadeni dva monstruma - na{iot i amerikanskiot, koi }e se kasaat vo svoeto duvlo po edni i isti pravila.
Za ovoj razgovor da bide sfatliv, ni treba nekoja ekskurzija. Jas samiot ne sum mnogu podgotven, ajde da razmislime zaedno. Ako ne go razgleduvame ovoj film od to~ka na gledawe na filmo-stilistika, a od to~ka na gledawe na nacionalen ideal, ajde da se potsetime, kakvi bile "heroite na na{eto vreme" vo ruskata nacionalna istorija. Posleden od niv e - Danil Bagrov... A {to bilo pred toa? [to ima novo vo Danil? Mi se ~ini, razlikata na minatite epohalni heroi od Danil, pred se, e vo toa {to kaj niv ima moralna refleksija. Od ovaa to~ka na gledawe, odnesuvaweto na Danil ne e prirodno za ruskata tradicija.
V. Legojda:
Jas so interes go pro~itav izborot od pe~atot na sajtot na filmot "Brat", kade ima{e interesna zabele{ka po povod herojot. Tamu se govore{e deka herojot na prethodnoto pokolenie - od osumdesetite - pokolenieto na "Asa", toa e mom~eto Bananan. I sega kako zamena za amebopodobniot, bezdejstven, zatvoren vo sebe Bananan, za kogo bog e - B.G., se pojavuva re{itelniot Danil. Kolku {to sfativ, avtorot na statijata se pridr`uval na idejata za potrebata od takov heroj, kakov {to se poka`uva Danil...
S. Bodrov:
Otec Andrej iska`a interesna misla za "odglasot" koj, po sebe, go ostava ovoj film. Navistina, heroite na filmot sega `iveat so nekoj svoj `ivot. Opasno li e toa? Da, sekako, postoi opasnost. No nie sfa}ame deka ovoj heroj e samo obraz. Nie go ispolnuvame so `ivot.
Mo`ebi, zada~ata na komentatorite, u~esnicite na sli~ni diskusii e vo toa, da go zadu{at ovoj odglas. Bidej}i tie dva monstruma - ruskiot i amerikanskiot navistina }e se kasaat eden so drug. Pa, taka mo`e i Bog e so niv. Neka se kasaat. Mo`ebi, na nas tuka od toa }e ni bide polesno da `iveeme. Neka tie tamu se kasaat, samo nas da ne ne gibaat.
Mo`ebi, ovoj emocionalen polne` vo filmot se poka`al premnogu silen. Lu|eto ne reagiraat na filmot kako na predmet na umetnost, a kako na realnost. Jas samiot go ~uvstvuvam toa vo op{teweto so lu|eto. No nikoj ne znae, "kakov odyiv na{eto slovo }e ima", iako nie, se razbira, treba da znaeme.
A. Zaharov:
Mi se ~ini, deka postavuvaweto na pra{aweto za herojot na na{eto vreme - e ~isto rusko. Ako na{ata zemja se razviva normalno, za polovina vek takvi pra{awa ne }e se pojavuvaat. Situacijata kade {to op{testvoto go prisiluvaat da primi eden ~ovek vo svojstvo na seop{t heroj - toa e znak na atmosfera na nekoja totalitarnost.

KAKOV HEROJ E TOJ?

I. Strelec:
Herojot na filmot - toa e ~ovek koj se vratil od vojna, toa e ~ovek so svoja, kako {to govorat psiholozite, "bolka", so sindrom na nezavr{ena vojna, so nakr{ena psihika. Da, toa e opredelen stereotip, koj go predlaga svojot pat na re{avawe na problemite. No da si spomneme za eden drug film - "Musliman". Tamu herojot isto taka, se vratil od vojna, od ropstvo. Tamu ima drugi stereotipi, drugo vospriemawe, taa li~nost poinaku se projavuva sebe vo nadvore{niot svet. Bidej}i, vo princip, da se govori za heroj na na{eto vreme e - mnogu slo`eno. Koe e toa "na{e vreme"? Nie imame edno mnogu dinami~no vreme, toa postojano se menuva. Za koe vreme govorime
S. Verejkin:
Zo{to temata na "~e~enskiot sindrom" vo filmot primila takov odyiv kaj gleda~ite? Mi se ~ini deka ~e~enskata vojna, za `al, ne be{e dovolno dlaboko po~uvstvuvana od na{iot narod...
I. Strelec:
Vo prvata ~e~enska vojna nikoj ne sfa}a{e zo{to tamu se ispra}aat lu|e, koj gi ispra}a, kako se toa e re{eno. Na ovoj plan nema jasnost, kako vo Golemata Tatkovinska vojna. Toa se razli~ni vojni, razli~ni ispra}awa. Denes mnogumina ne sfa}aat so kogo i zaradi {to tie vojuvaat.
S. Bodrov:
Mi se ~ini deka denes ~uvstvuvaweto na toa deka vo zemjata se vodi vojna, porasnalo...
I. Strelec:
Otkako zatatnija eksploziite vo Moskva...
S. Bodrov:
Mo`ebi, posle toa... ^uvstvuvaweto deka vojnata za nas stanuva realnost, ne mu dava na ~oveka da se otpu{ti...
Z. Migrawan:
Ona {to mene ne mi se dopa|a vo filmot e toa {to Danil site svoi dejstva gi vr{i apsolutno bez da bide kaznet. Na{ata milicija vo filmot ne se pojavuva, amerikanskata policija izgleda krajno sme{no. Nego nikoj ne go kaznuva, nikoj ne go fa}a. Ve}e go spomnaa primerot so filmot "Musliman" tuka. Mnogu pote{ko mu e na ~ovek da dojde od vojna duhovno preporoden, podgotven da im pomaga na onie koi go opkru`uvaat da se vratat na dobroto na~alo. Mladata publika pove}e ja privlekuva veselo mom~e so oru`je, koe mo`e site da gi ubiva bez da bide kaznet.
Jas celo vreme ~ekav, koga toj }e se zamisli nad ona {to go pravi. A toj, celo vreme, ja povtoruva{e svojata detska stihotvorba, i jas si pomisliv: "Bo`e moj, pa ovoj izgleda kako maloumen!" Male~koto mom~e ja pro~italo stihotvorbata i ete toj sega postojano ja povtoruva.
Vo istata taa Amerika za eden "kiler" kogo ne go kaznuvaat, ne bi zapo~nale da gi razmotuvaat rabotite vo nacionalni razmeri. Spomnete si za legendarnite gansteri Boni i Klajd - tie bile ubieni od policijata. Ili za herojot na filmot na Luk Beson "Leon": toj isto taka, za vreme na filmot se pou~uva na ne{to. Makar na ne{to. A na krajot, patem ka`ano, isto taka, zaginuva. Zatoa {to mestoto na eden "kiler" mu e...
S. Bodrov:
...vo grob!...
Z. Migrjanin:
Baram da mi prostite za nekoja krvo`ednost! Ednostavno jas o~ekuvav ili da vidam duhoven preporod, ili odmazda. Bidej}i nie imame zakon. Dobro bi bilo mladite da znaat za toa.
I. Strelec:
Vie nekako idealisti~no ja vospriemate na{ata situacija. Nie na mnogu pra{awa nemame odgovori. Nie imame potpolna preskakulica vo sudskiot sistem, vo dr`avnoto obvinitelstvo. Kako Danil so negovite principi da bide kaznet, koga kaj nas i bez toa postoi potpolno nekaznuvawe za istoto?
Z. Migrawin:
Zna~i, treba od ne{to da se po~ne i ne{to da se napravi.
S. Verejkin:
Eden od kamewata na sopnuvawe vo diskusiite okolu filmot e - toa {to vo Brat-2, duri i vo sporedba so prviot del, pomalku jasno e postaven avtorskiot akcent. Vo prviot film ima{e nekoj koj, makar vo likot na Germanecot Hofman, olicetvoruva{e ne{to sprotivno na herojot. A vo vtoriot del takvo ne{to javno nema.
I patem re~eno, za kaznuvaweto na ubijcite: jas mo`am da navedam obraten primer od amerikanskoto kino - serijata za "valkaniot Hari", kade herojot na Klint Istvud vospostavuva pravda, pukaj}i im na zlostornicite vo ~eloto. Govorej}i so zborovite na Danil, na negova strana se "vistinata i silata"... Taka {to i vo amerikanskoto kino ne e se tolku ednozna~no.
I. Strelec:
Vsu{nost, kaj herojot na filmot "Brat" navistina postoi nekoj zanes, postojat nekoi arhetipni crti. Toj e nekakov Robin Hud. Nie imame situacija sli~na na soodvetnata legenda: feudalno pravo, vlast odvoena od op{testvoto... Vo ovaa situacija herojot, odbranuvaj}i ja vo vojnata ~esta na zemjata, se obiduva da ja re{i situacijata po svoe... Kakov e `ivotot, takvi se i heroite.
V. Legojda:
Umetnosta sozdava svoja realnost, i noviot heroj se stremi da ja podra`ava. Sozdavaweto na heroj, toa e kako kanonizacija vo crkvata - pedago{ki akt. So samoto toa, nie mo`eme da go ispravime `ivotot. Si spomnuvam na dokumentarniot televiziski film za snimaweto na "Brat", koj se prika`uva{e na RTR, mi se ~ini. Vie, Sergej, vo intervjuto gi imenuvavte osnovnite principi na Danil, me|u koi, no ne na prvo mesto, se i patriotizmot i vistinata. Potoa novinarot, rezimiraj}i gi va{ite zborovi, od {este principi zede dva, pri {to ne onie koi vie gi imenuvavte kako glavni, i izjavi: "Zna~i, glavnite principi na herojot - toa se patriotizmot i vistinata!" Ete takvo "razmotuvawe" se dobiva i na filmot, i na obrazot... Mnogu e lesno da se sokrie{ zad zborovite: "Imame takvi heroi kakvi {to gi zaslu`uvame!" No nie samite gi sozdavame ovie heroi. Zatoa mili moi, ako vi godi, zadovolstvoto ne se odnesuva na obrazot na herojot, a na toa KAKO nego go prika`uvaat, go pravat heroj na na{eto vreme. Voop{to, na onoj odyiv za koj nie denes govorime. I vo ovaa smisla jas so vas, Sergej, se soglasuvam - takviot odyiv treba da se gasi...
G. Kazancev:
Prvata asocijacija koja mene mi ja predizvika Danil be{e Jovan-budal~eto, koj celo vreme odi i se bori za vistinata. I pri toa kaj nego se samo po sebe se postignuva: tu }e doleta vol{ebniot }ilim, tu }e pritr~a pe~kata... Amerikanskite filmovi isto taka se razmotuvaat na "Jovan-budal~eto", koj se bori za pravda i, na krajot na krai{tata, ja vospostavuva. No se javuva pra{aweto za metodite. Mene vo "Brat-2" mi se dopadna se, osven scenata vo klubot, koga tamu Danil prostrela nevini lu|e...
S. Bodrov:
Podgotven sum so vas vo mnogu da se soglasam, no ajde, jas }e go za{tituvam filmot, za da imame diskusija. Se iska`a zborot "pedago{ki". Vo ruskata kultura se sozdala tradicija, deka vo umetni~koto delo postoi nekoja misija. Pisatelot - toa e prorok, knigata - u~ebnik na `ivotot, i.t.n. Nie sme - tie, koi go pravime filmot, go snimame, onie koi go pi{uvame - treba toa da go znaeme i da bideme dvojno vnimatelni. No koga re`iserot Balabanov snima film, toj vo pomal stepen misli za nekoi bezumni tinejxeri, koi potoa mo`at da zemat oru`je vo racete. Toj misli na toa kako da go snimi filmot. Postojat umetnici koi mo`at razbirlivo da objasnat na {to se odnesuva nivnoto delo. A postojat umetnici koi ne se vo sostojba jasno da go formuliraat vo zborovi, ona {to sakaat da go ka`at, zatoa tie snimaat film.
Sakam da ja povtoram svojata misla: nie, komentatorite, treba da go soborime "odyivot" od filmot. Bidej}i `ivotot e mnogu poraznoobrazen. Ne treba da se uprostuva slikata za svetot, taka kako {to nea ja gledaat tinejxerite. Ne treba da se misli deka lu|eto toa }e go primat bukvalno. Tie do{lo vo kino da se odmorat, a ne da se u~at na `ivotot.

PLUSOVITE I MINUSITE NA FILMOT

Otec Andrej:
Pri toa, mo`e da se govori i za pozitivniot efekt na filmot "Brat". Ogromen plus e toa {to toj predlaga mislewe vo kategoriite na "nie" - "tie". Nie sme pravedni, zatoa {to toa sme Nie, bez se ostanato. Mo`ebi, toa se `ivotni instikti, no sosema bez niv ne se mo`e.
S. Bodrov:
Da, takov e prvona~alniot, prvobitniot, nekoj prv... polovina zbor...
Otec Andrej:
Potpolno to~no. I mene me raduva toa, zatoa {to sega toa e neophodno ne{to za pre`ivuvaweto na zemjata - za "nie" da nemame samo asocijacija za toa "kako kaj nas se e e lo{o!" i "kako tamu e dobro!"
Vtoriot plus na filmot - toa e ~itlivoto otfrlawe na tolstoevstvoto. Na tolstoevstvoto ne kako na filosofija (koj go ~ita denes Lav Tolstoj?), a kako onaa popularna ideologija koja sekoga{ mora da otstapuva, na koja i e dozvolena samo politikata na pregovori, otstapki i kompromisi, koja ne mo`e da gi skusi bednite filmovi, i.t.n. Vo "Brat" se priznava opolnomo{tenosta i delotvornosta na nasilni~kiot pristap. Smetam deka toa e "podobroto" eho na ovoj film.
Minusite, od moja gledna to~ka, ne se povrzani so toa {to vo filmot go ima, a so toa {to tamu nema. Ovde jas gledam dva problema:
Prviot: Danil ne e toplokrvno `ivotno. Vo biologijata postoi zakon, koj glasi: nivoto na sovr{enstvo na `iviot organizam se opredeluva so merata na negovata nezavisnost od nadvore{nata sredina. Koga temperaturata na moeto telo se izramnuva so temperaturata na sredinata koja me opkru`uva, toga{ jas sum mnogu zavisen. A ako sum toplokrvno `ivotno, toga{ ne mi e va`no, dali e plus 20 ili minus 20, jas sekoga{ imam temperatura 36, 7. Taka ete, Danil vo ovaa smisla e ladnokrvno `ivotno. Toj sistem na vrednosti koi toj gi usvojuva, se ednakvi na negovata reakcija, uslovena od kontekstot na negoviot `ivot - negovoto semejno vospituvawe, negoviot opit vo Armijata i kontaktite potoa. To est, Danil ne e protestant. Toj e kolaboracionist vo najglavnoto, kolku i toj da ubiva. Vo svoeto srce toj e kolaboracionist, zatoa {to go primil onoj "kriminalno-pazaren" sistem na vrednosti.
Vtoriot problem: za razlika od prethodnite "heroi na na{eto vreme" kaj Danil nema vnatre{en konflikt. Spored ruskata tradicija, heroj ne mo`e da bide ~ovek kaj kogo nema razmisluvawe, kaj kogo nema glas na sovesta. Kaj licata koi ja minale ma{inata za melewe na meso na Golemata Tatkovinska vojna, vo podobrite filmovi, podobrite knigi toa postoe{e. Duri i vo rovot, duri i vo taa sve{tena vojna odnenade` se pojavuva pre`ivuvawe po povod na protivnikot, na ona mom~e, na mojot vrsnik, ili ~ovekot na kogo decata mu se tamu, vo Germanija. Mo`am li i treba li jas sega da go ubijam ili ne? No Danil nema problem - vo nego nema vnatre{na kriza, nema vnatre{na ocenka na ona {to proizleguva.

A [TO PONATAMU?

Otec Andrej:
Koga bi se snimil tret del od filmot so makar delumno nekakvo razmisluvawe, so obid, kako kaj istiot Lav Tolstoj, da se odi vo manastir, makar i da ne se vleze tamu - ete toga{ Danil bi bil po~ove~en.
S. Bodrov:
A {to mislite, vie, otec Andrej, vozmo`en li e film "Brat-3" so promena na obrazot vo taa svetlina, za koja sega govorevte? Go imam predvid naravstveniot aspekt. Vozmo`no li e takvo preporoduvawe?
Otec Andrej:
Bezuslovno. Vo filmot postojat nekoi "vrzuleci". Postoi kontrast me|u o~ite na Danil i negovite race. Race koi ne treperat dodeka pukaat - i umni o~i. Toa e kontrast. Mo`ebi, namerno, takov koj se projavil pri izbor na glumecot.
S. Bodrov:
Za mene tie "vrzulci", na primer, se vo toa {to vo vtoriot film Danil odi vo tu|a, nepoznata, zemja, da mu pomogne na bratot na svojot prijatel od armijata, na ~ovek koj toj jasno e deka ne go znae. Toj odi tamu, kade nikoj ne go moli da odi, kade nikoj ne go o~ekuva. Odi, rakovodej}i se spored svoeto vnatre{no sfa}awe, spored primitivnoto, ednostavno sfa}awe na pravdata. I ponatamu se slu~uva ne{to ~udno: toj gi kaznuva onie koi, voop{to, ne treba da gi kazni i im prostuva na onie koi, mo`ebi, bi trebalo da gi kazni. Jas navistina sakam da veruvam deka toj ne e tolku "zagulen".
S. Verejkin:
Vo filmot postoi polovina ~ekor kon takva refleksija. Toj postojano govori za toa deka saka da u~i za lekar, se pretstavuva kako student po medicina.
A. Zaharov:
Sega nie ne go razgleduvame konkretniot film, kolku {to vo kontekstot na ovoj film go razgleduvame tipot na herojot na na{eto vreme. Ete go pra{aweto: ako spored scenarioto se be{e to~no taka, ovoj film, tie postapki...
S. Bodrov:
...no avionot na koj tie }e sletaa vo Moskva, }e se urne{e?...
A. Zaharov:
Ne, se bi bilo isto, samo {to spored scenarioto glavniot junak }e ima{e pedeset godini. I toj }e gi izvr{uva{e istite postapki...
Go razgleduvame li nie problemot na "heroj na na{eto vreme" ili na "heroj na na{eto vreme za onie koi imaat..."? Toa se dve razli~ni pra{awa. Nie celo vreme go podrazbirame "herojot na na{eto vreme" za onie koi imaat po sedumnaeset, osumnaeset, do dvaeset godini. Pri toa, toa e pomaliot del duri i od onie koi ovoj film go gledale. Zatoa {to vo kino odat i kupuvaat kaseti ne samo tinejxerite...
S. Verejkin: 
Pa, za postaroto pokolenie ima sli~en lik - herojot Mihail Uqanov od filmot "Voro{ilovskii strelok".
A. Zaharov:
Izgleda deka ne govorime za tip na heroj na vremeto, a za tip na heroj na opredelena vozrast...
V. Legojda:
Mi se ~ini deka koga govorime za heroj na na{eto vreme, nie i govorime za opredelena vozrast. Jas lo{o si ja pretstavuvam temata na "Heroj na na{eto vreme za onie koi imaat..." Za niv heroite ve}e se vo minatoto.
I. Strelec:
Da, aktivniot period e - od dvaeset do trieset i pet godini...
V. Legojda:
I, patem ka`ano, Pe~orin, "herojot na na{eto vreme", isto nemal osumdeset i pet godini...
Otec Andrej:
Patem, jas taka i ne sfativ {to se slu~ilo pome|u prviot i vtoriot del. Vo vtoriot del nema nikakvi napomnuvawa od {to, vo toj period, Danil `iveel, so {to se zanimaval. Sepak, pominale dve godini...
S. Bodrov:
Ne, mislam, se na se, nekolku meseci. Ete parite se potro{ile... Mi se ~ini, deka nie odgovorivme na edno od glavnite pra{awa, vo odnos na plusovite i minusite. Makar {to jas si go pretstavuvam toa vaka: vo epohata na haosot i zlobnata prvobitna priroda lu|eto sedele pokraj ogan, i samo {to tie zapo~nale da govorat, eden od niv ka`al nekolku zborovi, i tie zvu~ele vaka "Treba da gi za{titam svoite! Treba da ja za{titam `enata! Treba da go za{titam bratot!" No podaleku od toa ne mrdnale. No izvesno vreme ne mrdnale. Potoa }e se slu~i se ostanato. Potoa tie }e go najdat Hrista. No izvesno vreme podaleku ne se mrdnale...

POGOVOR NA TRKALEZNETA MASA

Vladimir Gurbolikov
FOREST GAMP I HEROJOT NA NA[ETO VREME

Zabele{ki na poliwata na diskusija za filmot "Brat"

Vo diskusijata za filmot "Brat" site nekako bezuslovno priznaa: herojot na ovoj film e silno amerikaniziran. Navistina, vo amerikanskiot film ima mnogu neulovlivi odmazduva~i, sli~ni na Danil, no toa voop{to ne e edinstveniot tip na amerikanski heroj.
Neodamna jas go gledav poznatiot i mnogu popularen film vo 90-tite godini, toga{ nominiran za "Oskar" - "Forest Gamp" so Tom Henks vo glavnata uloga. Po gledaweto, izvesno vreme ne mo`ev da si dojdam na sebe od {ok, zatoa {to odamna ve}e ne bev gledal vo ruskata kinematografija ni{to tolku po-hristijanski dobro i pozitivno. I voop{to, se obidel li nekoj na{ re`iser da mu posveti film na jurodiv? Ete vi i primer na amerikanski heroj!...
Vedna{ }e se ogradam: se razbira, Forest Gamp - ne e jurodiv vo prvi~noto pravoslavno zna~ewe na ovoj zbor za Rusite. Toa e ~ovek koj poradi detskata celerebralna paraliza, od to~ka na gledawe na onie koi go opkru`uvaat, bil umno nepolnovreden, sakat /invalid/. Nekoe vreme toj duri i ne mo`el da odi bez specijalni protezi. No edna{, spasuvaj}i se od gonewata na sou~enicite, toj odedna{ zapo~nal da tr~a, zaboravaj}i na svoite protezi. Toj prv pat vo `ivotot tr~al taka, {to nikoj ne mo`el da go stigne. Od toga{ taka i begal - od sou~enicite, po topkata na poleto za ragbi, pod ognot vo Vietnam, izbavuvaj}i gi svoite drugari od {umata koja gori.
"Idiotot" Forest Gamp go pro`ivel svojot `ivot od ra|awe do zrelost - zaedno so cela Amerika. Toj stanuva u~esnik vo istoriski zna~ajni nastani, toj kako da e vgraden vo istorijata na SAD od 1950-1980-tite godini. I toa ne e slu~ajno, re`iserot nastoj~ivo ja pedalira ovaa svrzka: Gamp i amerikanskite pretsedateli, Gamp i Elvis Prisli, Gamp i Xon Lenon, Forest Gamp i protivnicite na vojnata vo Vietnam.
No sto`er na se e - li~nata istorija, istorijata na toa kako Forest se vqubil. Odedna{ i za celiot `ivot. I kako ovoj amerikanski malku zborliv "knez Mi{kin" so svojata vernost si go izvojuval za sebe pravoto na qubov, na avtoritet, pravoto da stane ma` i tatko. I za toa kolku visoka cena platil za se toa.
Jas napi{av deka Forest Gamp e - jurodiv. Vo koja smisla? Ne samo vo toa {to lu|eto go smetaat za umno zaostanat (na krajot na krai{tata, slu{aj}i gi negovite zborovi, se pojasno sfa}a{, vsu{nost, kolku mudrost steknal ovoj ~ovek kolku mnogu vo `ivotot toj sfa}a i umee da otkrie za drugite lu|e). Ne, ne stanuva zbor za umna zaostanatost! Poprvo, Forest Gamp e - ~ovek na "zaostanatite", zaostanati od vremeto na pretstavuvawe, toj razmisluva za verata, qubovta, ~esnosta, patriotizmot poinaku od toa kako denes se toa e primeno.
Za po~etok, ova e ~ovek koj sekoga{ vo svojata du{a go nosi Hrista, koj `ivee po zakonite na hristijanskata Qubov kon Boga i bli`niot. Koga go pra{uvaat: "Si go na{ol li ti Hrista?", toj potpolno seriozno odgovora: "Ne znaev deka Hristos treba da go baram".
Toj veruva i vo besmrtnosta na du{ata, zatoa za nego potpolno prirodno, na primer, e da razgovara so zaginatiot drugar, so umrenata `ena na nejziniot grob - kako nebare da gi gleda pred sebe. Toa ne zna~i deka Forest Gamp e nekakov spiritist i, povikuvaj}i gi du{ite na pokojnicite, op{ti so niv. Ne. Stoej}i pred grobot na `enata, toj pla~e i veli: "Tolku mnogu taguvam po tebe!" I vo negovite zborovi postoi tolku golema taga zaradi zagubata, {to da se gledaat ovie kadri bez solzi e nevozmo`no.
Forest Gamp e - jurodiv, zatoa {to za nego vrednosta na dru`eweto i vernosta na zborot ostanuvaat povisoko od se. Od moja gledna to~ka, taa odgovornost, koja toj ja nosi za svoite postapki, stepenot na ovaa odgovornost - i e Qubov kon bli`niot, vo najsvetloto, najpotpolno nejzino sfa}awe. Odgovornosta - toa e ne samo spasenie na drugarite vo vojnata, koga, rizikuvaj}i go `ivotot, Forest gi izbavuva eden po drug od pod strelbata. Toa e i vernost na sopstveniot zbor.
Edna{ na frontot, vo Vietnam, toj na svojot drugar - crnecot Baba - mu vetuva deka }e mu stane partner vo lovewe na morski rak~iwa. Koga Baba zaginuva, kaj Forest, se ~ini, ne ostanuvaat nikakvi obrvski pred nego. No ete, toj go zema ~amecot i go zapo~nuva biznisot so morskite rak~iwa, koj vo toj moment e prakti~no beznade`en. Toj go pravi ona {to go vetil! Toj postojano misli na drugarot, komu mu dal zavet, za negovoto semejstvo. Sodr`inata na ova semejstvo toj ja zel na sebe i zapo~nal da i go ispla}a na majkata na Baba nejziniot del, kako nejziniot sin da e `iv.
U{te eden znak na jurodstvoto e - celomudrieto. Na Forest Gamp mu stanuva lo{o koga gleda razgolena `ena, i toa na po~etok go pripi{uva{ na negovata bole{livost, na nekoja forma na impotencija. Sepak potoa, mnogu podocna, gleda{, deka nemu ednostavno mu e nepodnosliva ne~istotata na odnosot, deka plotskata qubov za nego re~isi e sokriena, taa e - tajna. Koga ovaa qubov }e stane vistinska i vzaemna, se }e bide v red. I }e se rodi mom~e. Apsolutno zdravo, umno mom~e.
So zapovedta na Qubovta Forest Gamp se rakovodi vo site svoi postapki. Nie sme se naviknale da mislime deka zaqubeniot ~ovek treba da go goni onoj koj go qubi, neprekinato da mu napomnuva za svoite ~uvstva. Forest Gamp, naprotiv, postojano ja otpu{ta Xini - `enata koja ja qubi pove}e od se na svetot. Toj negoduva koga taa zaminuva so nekoj psevdorevolucioner, no pri toa i go ka`uva samo ova: "Ti treba da si ostane{ doma, vo dr`avata A-la-ba-ma!" - i tolku. Toj ne ja zadr`uva. Toj trpi, ~eka i pobeduva so qubov, smirena i mnogu trpeliva qubov.
Forest Gamp vo eden moment i veli na svojata sakana Xini: "Ti ne saka{ da se oma`i{ za mene, bidej}i misli{ deka jas ne umeam da qubam. Gre{i{. Mo`ebi, jas znam za qubovta pove}e od mnogu drugi". Vpro~em, za kakva qubov govori toj? Samo za qubovta li me|u ma`ot i `enata?...
Se razbira, Forest Gamp e jurodiv u{te i zatoa, {to toj e patriot. I ne se pla{i i ne se srami od toa. Toj e podgotven sekoga{ da go pravi ona na {to go povikuva negovata tatkovina, ne pra{uvaj}i, zo{to nemu li~no mu e toa neophodno. Toj e patriot, i Amerika kako dr`ava vo nego priznava heroj.
Forest Gamp, bezuslovno e - heroj na na{eto vreme. No osven toa, toj u{te e i heroj na svojata zemja. Spored protestantskata etika, svetiot ili odbran ~ovek od Boga treba da uspeva - vo site odnosi. Zatoa Forest Gamp, na krajot na krai{tata, se zbogatuva, i negovata qubena mu se vra}a, i toj vleguva vo istorijata. Toj gi ima site znaci na amerikanskata blagonade`nost, soodvetnost na idealot na - amerikanskata me~ta. Se ~ini, od kalvinisti~kata ideja za predopredeluvaweto sleduva deka ako ~ovek dobro raboti, uspeva, postignuva uspeh bez la`ewe - zna~i, toa e svedo{tvo na Bo`joto vnimanie kon nego, znak na izbranost. Ako toj e siromav, zna~i, Bog ne go zabele`uva, toj ne e predodbran za `ivot vo rajot.
Zatoa Forest Gamp, bezuslovno e - jurodiv, no uspe{en jurodiv, t.e. svoeobazno voplotuvawe na amerikanskata me~ta. Se razbira, toa ne mo`e da bide za prekor: te{ko e da se o~ekuva od Amerikancite (i treba li?), tie da snimaat filmovi ne za svoite heroi, a za ruskite jurodivi.
Vo filmot za Forest Gamp, sekako, postoi i eden mnogu su{testven nedostatok, mi se ~ini, karakteristi~en, za amerikanskiot film voop{to - toa e obidot zadol`itelno da se pravi film-za-site. Sekoj gi vospriema amerikanskite filmovi kako saka, kako mu e posfatlivo i poblisko. Ako nekoj vo "Forest Gamp" gleda film za eden sre}en umstven ~ovek so telesna mana - toa e negovo pravo. Ako go vospriema filmot kako trogatelna melodrama, i samo taka - toa isto e pravo na gleda~ot. Se na se, amerikanskiot film, se otka`uva na sebe da prezema "u~itelski" funkcii, ne go vospituva svojot gleda~, no se usoglasuva spored /pod/ nego.
Sovetskiot film vo ovoj odnos, takare~eno, be{e diktatorski, mnogu pretenciozen. Toa, patem ka`ano, se odnesuva i na filmovite na Tarkovski, koi se slo`eni za sfa}awe, koi go prinuduvaat ~oveka da se zamisli i kako minimum baraat filosofski traktat. Sli~ni filmovi se - kino-ne-za-site. Se razbira, tie se pozatvoreni, elitni, no mi se ~ini, toa e ~esen pat. Filmot ja nosi taa u~itelska funkcija, dovolno visoka i va`na.
Denes nie vo svojata magistralna filmska umetnost ili snimame nikomu potrebna "crnica" ili, sledej}i gi Amerikancite, odime po polesen pat, obiduvaj}i se da im ugodime vo se. I so toa nie go gubime - i na{iot prethoden film i sovremeniot amerikanski. Nie seedno, }e zaostaname od Amerika, obiduvaj}i se da go napravime na{iot heroj "amerikanski".
Razmisluvaj}i za filmot "Forest Gamp", razmisluvav za toa deka nie mnogu ne{ta ve}e zasekoga{ sme gi zagubile - poradi toa {to sme gi smetale za svoi, unikatni. Nie sme gi zagubile komunisti~kite iluzii, statusot na nad-dr`ava, ekonomskata i voena mo}. Nie isto taka, re~isi sme se odu~ile da pravime patriotski i istovremeno srde~ni, ~ove~ki filmovi - denes takvi filmovi snima i Amerika. Duri za vojnata koja sme se naviknale da ja smetame kako NA[A, denes e snimen amerikanski film - "Spasuvaweto na vojnikot Rajan", tolku sli~en na na{ite "@e`ok sneg", "A zorite ovde se tivki", "Osloboduvawe".
Kako zaklu~ok bi sakal da ka`am u{te edno soobrazuvawe /mislewe/, koe sigurno na mnogumina ne }e im bide sfatlivo i priem~ivo. Jas mislam deka edinstven vistinski originalen opit, so koj Rusija mo`e i treba da mu se razotkriva na svetot nezavisno od svojot ekonomski i duri kulturen procut ili dekadencija e - na{eto osobeno pre`ivuvawe na Pravoslavieto, na{iot sopstven opit na streme` kon Hrista.
Ovde, naporedno so drugite narodi, nie sme gi postignale sopstvenite, postradani i realni vrvovi. Ako toa ne be{e taka, svetot ne }e gi ~ita{e so takva nade` knigite na Dostoevski, ne }e bara{e sredba so ikonite na Rubqov... Treba da prestaneme da gi brkame "standardite", a da se obrneme kon edinstvenoto, nestandarno, no edinstveno Na~alo, Koe edna{ ne soedinilo i stanalo na{, poseben, pat vo istorijata...
Se razbira, filmot "Forest Gamp" e mnogustran. Moite razmisluvawa za nego od mnogumina mo`e da bidat osporeni.
I jas so ova, isto taka, se soglasuvam.

Prezemeno od "Foma" br. 11, 2001.